SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (senat za predhodno odločanje)
z dne 3. decembra 2025 (jezik postopka: slovenščina)
„ Predhodno odločanje – Harmonizacija davčne zakonodaje – Skupni sistem DDV – Člena 41 in 42 Direktive 2006/112/ES – Kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti – Člen 141(c) Direktive 2006/112 – Tristranski posel – Poenostavitev – Veriga dobav, ki vključuje štiri gospodarske subjekte, identificirane v treh različnih državah članicah – Davčni zavezanec, ki je vedel ali bi moral vedeti, da gre za transakcije, ki pomenijo zlorabo sistema DDV “
V zadevi T‑646/24,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Upravno sodišče (Slovenija) z odločbo z dne 21. novembra 2024, ki je na Sodišče prispela 28. novembra 2024, v postopku
MS KLJUČAROVCI, d.o.o., v stečaju,
proti
Republiki Sloveniji,
SPLOŠNO SODIŠČE (senat za predhodno odločanje),
ob posvetovanju v sestavi S. Papasavvas, predsednik, J. Laitenberger, G. Hesse, sodnika, M. Stancu, sodnica, in I. Dimitrakopoulos (poročevalec), sodnik,
generalni pravobranilec: I. Gâlea,
sodni tajnik: V. Di Bucci,
na podlagi tega, da je Sodišče 13. decembra 2024 na podlagi člena 50b, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije predlog za sprejetje predhodne odločbe preneslo na Splošno sodišče,
ob upoštevanju področja iz člena 50b, prvi odstavek, točka (a), Statuta Sodišča Evropske unije in neobstoja samostojnega vprašanja glede razlage v smislu člena 50b, drugi odstavek, navedenega statuta,
na podlagi pisnega dela postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za MS KLJUČAROVCI, v stečaju, J. Ahlin, odvetnik,
– za slovensko vlado V. Klemenc, agentka,
– za Evropsko komisijo M. Herold in B. Rous Demiri, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 41, prvi odstavek, in člena 141(c) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2010/45/EU z dne 13. julija 2010 (UL 2010, L 189, str. 1) (v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med MS KLJUČAROVCI, d.o.o. (v nadaljevanju: MS), ki je gospodarska družba v stečaju, identificirana za davek na dodano vrednost (DDV) v Sloveniji, in Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Ministrstvo za finance (Slovenija), glede zakonitosti davčne odločbe o izračunu DDV, ki jo je sprejela Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: slovenski davčni organ).
Pravni okvir
Pravo Unije
3 V skladu s členom 14(1) Direktive o DDV „,[d]obava blaga‘ pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik“.
4 Poleg tega v skladu s členom 20, prvi odstavek, Direktive o DDV „,[p]ridobitev blaga znotraj Skupnosti‘ pomeni pridobitev pravice do razpolaganja s premičninami kot lastnik, ki jih pridobitelju odpošlje ali pripelje prodajalec ali pridobitelj ali druga oseba za njun račun, v drugo državo članico, kot je država, v kateri se pošiljanje ali prevoz blaga začne“.
5 Naslov V Direktive o DDV se glasi „Kraj obdavčljivih transakcij“. V poglavju 2 tega naslova je v členih od 40 do 42 opredeljen kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti.
6 V skladu s členom 40 Direktive o DDV se „[z]a kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti […] šteje kraj, kjer se blago nahaja v trenutku, ko se konča odpošiljanje ali prevoz blaga pridobitelju“.
7 Člen 41 Direktive o DDV natančneje določa:
„Brez vpliva na določbe člena 40 se šteje, da je kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti iz člena 2(1)(b)(i) na ozemlju države članice, ki je izdala identifikacijsko številko DDV, pod katero pridobitelj opravi to pridobitev, razen če oseba, ki blago pridobi, dokaže, da je bila pridobitev predmet DDV v skladu s členom 40.
Če je bila pridobitev predmet DDV v skladu s členom 40 v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, potem ko je bila obdavčena v skladu s prvim pododstavkom, se davčna osnova ustrezno zmanjša v državi članici, ki je izdala identifikacijsko številko DDV, pod katero je pridobitelj opravil to pridobitev.“
8 Člen 42 Direktive o DDV določa:
„Prvi odstavek člena 41 se ne uporablja in se šteje, da je bila pridobitev blaga znotraj Skupnosti predmet DDV v skladu s členom 40, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) pridobitelj dokaže, da je opravil to pridobitev za namene kasnejših dobav na ozemlju države članice, določen[e] v skladu s členom 40, za katere je bil kot oseba, ki je dolžna plačati davek v skladu s členom 197, določena oseba, ki ji je bila opravljena dobava;
(b) pridobitelj je izpolnil obveznosti, predvidene v členu 265, v zvezi s predložitvijo rekapitulacijskega poročila.“
9 Naslov IX Direktive o DDV se glasi „Oprostitve“. Poglavje 4 tega naslova se nanaša na oprostitve v zvezi s transakcijami znotraj Skupnosti. Oddelek 2 tega poglavja se nanaša na oprostitve za pridobitve blaga znotraj Skupnosti. Člen 141 Direktive o DDV iz tega oddelka določa:
„Vsaka država članice sprejme posebne ukrepe, da se DDV ne obračuna za pridobitev blaga znotraj Skupnosti, ki se v skladu z merili iz člena 40 opravi na njenem ozemlju, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) pridobitev blaga opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v tej državi članici, vendar je identificiran za DDV v drugi državi članici;
(b) pridobitev blaga se opravi za namene kasnejše dobave tega blaga, ki jo opravi davčni zavezanec iz točke (a) v isti državi članici;
(c) blago, ki ga davčni zavezanec iz točke (a) tako pridobi, se neposredno odpošlje ali odpelje iz druge države članice, kot je tista, v kateri je identificiran za DDV, in je namenjeno prejemniku nadaljn[j]e dobave;
(d) oseba, kateri je namenjena nadaljnja dobava blaga[,] je drug davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, identificiran/a za DDV v isti državi članici;
(e) oseba iz točke (d) je bila določena v skladu s členom 197 kot oseba, ki je dolžna plačati davek za…
