SODBA SODIŠČA (četrti senat)
z dne 29. januarja 2026 (jezik postopka: grščina)
„ Predhodno odločanje – Carinska unija – Uredba (EGS) št. 2913/92 – Carinski zakonik Skupnosti – Uredba (EU) št. 952/2013 – Carinski zakonik Unije – Uvoz blaga – Carinska vrednost – Prenizko vrednotenje – Sekundarne metode za določitev carinske vrednosti – Metoda, temelječa na ‚najnižji sprejemljivi ceni‘, izračunana na podlagi zbirnih statističnih vrednosti, določenih na ravni Evropske unije – Dopustnost “
V združenih zadevah C‑72/24, [Keladis I], in C‑73/24, [Keladis II],(i)
katerih predmet sta predloga za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ju je vložilo Dioikitiko Protodikeio Thessalonikis (prvostopenjsko upravno sodišče v Solunu, Grčija) z odločbama z dne 30. novembra 2023, ki sta na Sodišče prispeli 30. januarja 2024, v postopkih
HF (C‑72/24),
WI (C‑73/24)
proti
Anexartiti Archi Dimosion Esodon,
SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi I. Jarukaitis, predsednik senata, M. Condinanzi, sodnik, in R. Frendo (poročevalka), sodnica,
generalni pravobranilec: R. Norkus,
sodna tajnica: L. Carrasco Marco, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 29. januarja 2025,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za HF in WI A. N. Massouras, D. K. Rafail in Th. Tsiatsios, dikigoroi,
– za Anexartiti Archi Dimosion Esodon E. Giannakoulopoulou in I. Reïzakis, agenta,
– za grško vlado V. Baroutas, K. Georgiadis in K. Konsta, agenti,
– za češko vlado M. Smolek, L. Halajová in J. Vláčil, agenti,
– za špansko vlado S. Núñez Silva, agent,
– za francosko vlado P. Chansou in B. Travard, agentki,
– za Evropsko komisijo M. Herold, F. Moro in I. Zervas, agenti,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 8. maja 2025
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predloga za sprejetje predhodne odločbe se nanašata na razlago členov od 29 do 31 in 81 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307), kakor je bila spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 82/97 z dne 19. decembra 1996 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 8, str. 179) (v nadaljevanju: carinski zakonik Skupnosti), členov od 150 do 153 in 181a Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 6, str. 3), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 3254/94 z dne 19. decembra 1994 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 7, str. 3) (v nadaljevanju: uredba za izvajanje), členov od 70 do 74 in 177 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL 2013, L 269, str. 1, v nadaljevanju: carinski zakonik Unije), členov od 141 do 143 in člena 144(2)(f) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL 2015, L 343, str. 558, v nadaljevanju: izvedbena uredba) in člena 7(2)(f) Sporazuma o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 21, str. 205), v Prilogi 1A k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 21, str. 82), ki je bil podpisan v Marakešu in odobren s Sklepom Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986 – 1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 21, str. 80).
2 Ta predloga sta bila vložena v okviru sporov med fizičnima osebama, in sicer HF (zadeva C‑72/24), lastnikom podjetja za tekstilne proizvode v Greveni (Grčija), in WI (zadeva C‑73/24), uslužbenko podjetja za trgovino na debelo s tekstilnimi izdelki, na eni strani ter Anexartiti Archi Dimosion Esodon (neodvisni organ za javne prihodke, Grčija) na drugi strani, in sicer v zvezi z več odločbami o naknadni odmeri davka zaradi obdavčitve z davkom na dodano vrednost (DDV) uvoza tekstilnih proizvodov iz Turčije.
Pravni okvir
Mednarodno pravo
3 Člen 7 Sporazuma o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 določa:
„1. Če carinska vrednost uvoženega blaga ni določljiva v skladu z določbami členov 1 do 6, se carinska vrednost ugotavlja z uporabo razumnih sredstev v skladu z načeli in splošnimi določbami tega sporazuma in člena VII [Splošnega sporazuma o carinah in trgovini] 1994 in na podlagi podatkov, ki so na razpolago v državi uvoza.
2. Nobena carinska vrednost se ne sme ugotavljati v smislu določb tega člena na podlagi:
[…]
(f) najnižjih carinskih vrednosti; […]
[…].“
Pravo Unije
Carinski zakonik Skupnosti
4 Člen 6(3) carinskega zakonika Skupnosti je določal:
„Carinski organi morajo odločbe, ki jih sprejmejo pisno in s katerimi zavrnejo zahtevke ali pa so za naslovnika neugodne, ustrezno utemeljiti. Navedena mora biti pravica do pritožbe, predvidena v členu 243.“
5 Člen 29(1) tega zakonika je določal:
„1. Carinska vrednost uvoženega blaga je njegova transakcijska vrednost, to pomeni cena, ki je bila za blago ob prodaji za izvoz na carinsko območje [Evropske s]kupnosti dejansko plačana ali ki jo je treba plačati […].“
6 Člen 30 navedenega zakonika je določal:
„1. Če carinske vrednosti ni mogoče določiti z uporabo člena 29, je treba po vrstnem redu uporabiti točke (a), (b), (c) in (d) odstavka 2 in sicer v skladu s prvo ustrezno točko, ki omogoča njeno določitev, razen če je treba točki (c) in (d) na zahtevo deklaranta uporabiti v obratnem vrstnem redu; zgolj takrat, ko te carinske vrednosti ni mogoče določiti z uporabo določene točke, je dovoljeno uporabiti točko, ki tej neposredno sledi po vrstnem redu, določenem v tem odstavku.
2. Carinske vrednosti, določene z uporabo tega člena, so naslednje:
(a) transakcijska vrednost enakega blaga, ki je bilo prodano za izvoz v Skupnost in izvoženo v istem ali približno istem času kot blago, ki ga je treba ovrednotiti;
(b) transakcijska vrednost podobnega blaga, ki je bilo prodano za izvoz v Skupnost in izvoženo v istem ali približno istem času kot blago, ki ga je treba ovrednotiti;
(c) vrednost na podlagi cene na enoto, po kateri se uvoženo blago ali uvoženo enako ali podobno blago v največji skupni količini proda v Skupnosti osebam, ki niso povezane s prodajalci;
(d) izračunana vrednost, ki je enaka vsoti:
– stroškov ali vrednosti materiala in operacij izdelave ali drugih operacij, ki so nastali pri proizvodnji uvoženega blaga,
– zneska dobička in splošnih stroškov, ki ustreza znesku, ki ga proizvajalci države izvoza ob izvozu v Skupnost običajno določijo pri prodaji blaga enake vrste ali narave kot je blago, ki ga je treba ovrednotiti,
– stroškov ali vrednosti postavk iz člena 32(1)(e).
3. Dodatni pogoji in podrobnosti za uporabo odstavka 2 se določijo po postopku odbora.“
7 Člen 31 istega zakonika je določal:
„1. Če carinske vrednosti uvoženega blaga ni mogoče določiti z uporabo členov 29 in 30, se ta na podlagi razpoložljivih podatkov v Skupnosti določi z ustreznimi metodami, ki so skladne z načeli in splošnimi določbami:
– sporazuma o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini [iz] leta 1994,
– člena VII Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini [iz] leta 1994,
– z določbami tega poglavja.
2. Carinska vrednost, določena z uporabo odstavka 1, ne temelji na:
[…]
(f) najnižjih carinskih vrednostih;
ali
(g) poljubnih ali fiktivnih vrednostih.“
8 Člen 78 carinskega zakonika Skupnosti je določal:
„1. Carinski organi lahko po uradni dolžnosti ali na zahtevo deklaranta, po odobritvi prepustitve blaga, deklaracije ponovno pregledajo.
2. Carinski organi lahko po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji. Ta preverjanja se lahko izvajajo pri deklarantu, vseh osebah, ki so s poslovnega vidika neposredno ali posredno udeležene v navedenih operacijah, in vseh drugih osebah, ki iz poslovnih razlogov razpolagajo s temi dokumenti in podatki. Ti organi lahko tudi pregledajo blago, če je to še mogoče predložiti.
3. Če se pri ponovnem pregledu deklaracije ali naknadnih preverjanjih izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov, carinski organi ob upoštevanju vseh sprejetih predpisov, sprejmejo potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer upoštevajo nove informacije, s katerimi razpolagajo.“
9 Člen 81 tega zakonika je določal:
„Če je ista pošiljka sestavljena iz blaga, ki se razvršča v različne tarifne postavke in bi obravnavanje vsake vrste tega blaga skladno z njegovo tarifno uvrstitvijo pri izdelavi deklaracije povzročilo več dela in višje stroške, kot znaša znesek plačljivih uvoznih dajatev zanj, lahko carinski organi na zahtevo deklaranta dopustijo, da se dajatve za celotno pošiljko obračunajo na podlagi tarifne uvrstitve tistega blaga, za katero je predvidena najvišja uvozna dajatev.“
10 Člen 221(1) navedenega zakonika je določal:
„Znesek dajatev se mora dolžniku takoj po vknjižbi v skladu z ustreznimi postopki sporočiti.“
Uredba za izvajanje
11 Člen 142(1) uredbe za izvajanje je določal:
„Posamezni izrazi, uporabljeni v tem naslovu, imajo naslednji pomen:
[…]
(c) ,enako blago‘: blago, ki je bilo izdelano v isti državi in je v vseh pogledih enako, vključno s fizikalnimi lastnostmi, kakovostjo in slovesom blaga. Malenkostne razlike v videzu ne izključujejo blaga, ki se sicer po opredelitvi šteje za enako;
(d) ,podobno blago‘: blago, ki je bilo izdelano v isti državi in ima, čeprav v vseh pogledih ni enako, podobne lastnosti in podobno materialno sestavo, ki mu omogoča izpolnjevanje enakih funkcij in zamenljivost po trgovski plati; pri ugotavljanju, ali je neko blago podobno, je treba med drugim upoštevati kakovost in sloves blaga ter obstoj blagovne znamke“.
12 Člen 150(1) te uredbe za izvajanje je določal:
„Pri uporabi člena 30(2)(a) [carinskega zakonika Skupnosti] (transakcijska vrednost enakega blaga) se carinska vrednost določi s sklicevanjem na transakcijsko vrednost enakega blaga iz kupoprodajnega posla na enaki komercialni ravni in za približno enako količino blaga, kolikršna je količina blaga, ki se vrednoti. Če takšnega kupoprodajnega posla ni, se upošteva transakcijska vrednost enakega blaga, ki je bilo prodano na drugi komercialni ravni in/ali v drugačnih količinah, usklajena zaradi upoštevanja razlik, ki bi jih lahko povzročila komercialna raven in/ali količina, pod pogojem, da se lahko te uskladitve, zaradi katerih se lahko vrednost zviša ali zniža, opravijo na podlagi predloženih dokazov, iz katerih izhaja, da so pravilne in natančne.“
13 Člen 151(1) in (5) navedene uredbe za izvajanje je določal:
„1. Pri uporabi člena 30(2)(b) [carinskega zakonika Skupnosti] (transakcijska vrednost podobnega blaga) se carinska vrednost določi s sklicevanjem na transakcijsko vrednost podobnega blaga iz kupoprodajnega posla na enaki komercialni ravni in za skoraj enako količino blaga, kakršna je količina blaga, ki se vrednoti. Če takšnega kupoprodajnega posla ni, se upošteva transakcijska vrednost podobnega blaga, ki je bilo prodano na drugi komercialni ravni in/ali tudi v drugačnih količinah, usklajena zaradi upoštevanja razlik, ki bi jih lahko povzročila komercialna raven in/ali količina, pod pogojem, da se lahko te uskladitve, zaradi katerih se lahko vrednost zviša ali zniža, opravijo na podlagi predloženih dokazov, iz katerih izhaja, da so pravilne in natančne.
[…]
5. Za uporabo tega člena se za ,transakcijsko vrednost uvoženega podobnega blaga‘ šteje carinska vrednost, ki je bila predhodno ugotovljena v skladu s členom 29 [carinskega zakonika Skupnosti] in usklajena v skladu z odstavkom 1 in odstavkom 2 tega člena.“
14 Člen 152 te uredbe za izvajanje je določal:
„1. (a) Če se uvoženo blago ali uvoženo enako ali podobno blago v Skupnosti proda v stanju, v katerem je bilo uvoženo, se carinska vrednost uvoženega blaga določa v skladu s členom 30(2)(c) [carinskega zakonika Skupnosti] na podlagi cene na enoto, po kateri se uvoženo blago ali uvoženo enako ali podobno blago v največji skupni količini v istem ali približno istem času uvoza blaga, ki se vrednoti, proda osebam, ki niso povezane s prodajalci. Pri tem se odšteje naslednje:
(i) običajno plačane ali dogovorjene provizije ali običajne trgovske marže za dobiček in skupne stroške (vključno s posrednimi ali neposrednimi stroški prodaje zadevnega blaga) za uvoženo blago istega razreda ali vrste pri prodaji v Skupnosti;
(ii) običajni stroški prevoza in zavarovanja ter stroški, ki nastanejo v Skupnosti;
(iii) uvozne dajatve ali druge dajatve, ki jih je treba zaradi uvoza ali prodaje blaga plačati v Skupnosti.
(b) Če se niti uvoženo blago niti uvoženo enako ali podobno blago ni prodajalo v istem ali približno istem času uvoza blaga, ki je predmet vrednotenja, carinska vrednost uvoženega blaga, določena po tem členu, ob upoštevanju drugih določb odstavka (1)(a) temelji na ceni na enoto, po kateri se uvoženo blago ali uvoženo enako ali podobno blago čimprej po uvozu blaga, ki se vrednoti, vendar v vsakem primeru v 90 dneh po uvozu proda v Skupnosti v stanju, v katerem je bilo uvoženo.
[…]
5. Za izvajanje odstavka 1(b) ‚čimprej‘ pomeni dan opravljene prodaje uvoženega blaga ali uvoženega enakega ali podobnega blaga v dovolj veliki količini za določitev cene na enoto.“
15 Člen 181a uredbe za izvajanje je določal:
„1. Carinskim organom ni treba določati carinske vrednosti uvoznega blaga na osnovi metode transakcijske vrednosti, če v skladu s postopkom iz odstavka 2 niso prepričani, na podlagi upravičenega dvoma, da prijavljena vrednost predstavlja celoten znesek, plačan ali ki se plača, kakor je navedeno v členu 29 [carinskega zakonika Skupnosti].
2. Kadar so carinski organi v dvomih, kakor je opisano v odstavku 1, lahko zaprosijo za dodatne informacije v skladu s členom 178(4). Če se ti dvomi nadaljujejo, morajo carinski organi pred končno odločitvijo obvestiti zadevno osebo, pisno, če se zahteva, o razlogih za te dvome in ji primerno omogočiti, da odgovori. Končna odločitev in razlogi zanjo se zadevni osebi sporočijo v pisni obliki.“
16 Člen 198 te uredbe za izvajanje je določal:
„1. Če ena carinska deklaracija zajema več artiklov, se podatki za posamezen artikel štejejo kot samostojna deklaracija.
2. Sestavni deli industrijskih postrojev, ki so zajeti pod eno številko kombinirane nomenklature [iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382)], se štejejo, kakor da predstavljajo en sam kos blaga.“
17 Priloga 23 k navedeni uredbi za izvajanje, naslovljena „Pojasnjevalne opombe o carinski vrednosti“, je v zvezi z razlago člena 31(1) carinskega zakonika Skupnosti v točki 2 določala, da morajo biti „[m]etode vrednotenja, ki se uporabljajo v skladu s [to določbo], […] tiste, ki so določene v členih 29 in 30(2) [tega zakonika], vendar je sprejemljiva prožnost pri uporabi teh metod v skladu s cilji in določbami člena 31(2) [navedenega zakonika]“. Zato je bilo v navedeni prilogi v točki 3 določenih nekaj primerov za ponazoritev, kaj je treba razumeti pod pojmom „razumna prožnost“. Tako je, kar zadeva uporabo deduktivne metode, navedeno, da je „zahtevo ,90-dni‘ [iz člena 152(1)(b) uredbe za izvajanje] […] mogoče uporabljati prožno“.
Carinski zakonik Unije
18 Člena 70 in 74 carinskega zakonika Unije določata pravila za določanje carinske vrednosti blaga, katerih vsebina je v bistvu enaka vsebini pravil iz členov od 29 do 31 carinskega zakonika Skupnosti. Natančneje, člen 74(3) tega zakonika vsebuje podobno besedilo kot člen 31(1) carinskega zakonika Skupnosti. Poleg tega je člen 177(1) carinskega zakonika Unije, ki se nanaša na metodo poenostavitve carinskih deklaracij, v bistvu enak členu 81 carinskega zakonika…
