Pojasnilo državnega organa navajamo v celoti. V pojasnilu ni prikazanih črtanih delov besedila, zato si poglejte originalno objavo FURS; link na dnu dokumenta.
1.0 Uvod
Sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ki ga ureja veljavni Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), je bil uveden z ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06) in se uporablja od 1. januarja 2007. Zakon je bil do sedaj večkrat spremenjen oziroma dopolnjen, in sicer z novelami ZDDPO-2A (Uradni list RS, št. 56/08), ZDDPO-2B (Uradni list RS, št. 76/08), ZDDPO-2C (Uradni list RS, št. 5/09), ZDDPO-2D (Uradni list RS, št. 96/09), ZDDPO-2E (Uradni list RS, št. 43/10), ZDDPO-2F (Uradni list RS, št. 59/11), ZDDPO-2G (Uradni list RS, št. 24/12), ZDDPO-2H (Uradni list RS, št. 30/12), ZDDPO-2I (Uradni list RS, št. 94/12), ZDDPO-2J (Uradni list RS, št. 81/13), ZDDPO-2K (Uradni list RS, št. 50/14), ZDDPO-2L (Uradni list RS, št. 23/15), ZDDPO-2M (Uradni list RS, št. 82/15), ZDDPO-2N (Uradni list RS, št. 68/16), ZDDPO-2O (Uradni list RS, št. 69/17), ZDDPO-2P (Uradni list RS, št. 79/18), ZDDPO-2R (Uradni list RS, št. 66/19) ZDDPO-2S (Uradni list RS, št.172/21), ZDDPO-2T (Uradni list RS, št. 12/24) in ZDDPO-2U (Uradni list RS, št. 100/24). ZDDPO-2 ureja sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb in določa obveznost plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb. Postopek pobiranja davka od dohodkov pravnih oseb podrobneje ureja posebni del Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2.
2.0 Zavezanci za davek in obseg davčne obveznosti
Zavezanci za davek so pravne osebe domačega prava (razen Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti), pravne osebe tujega prava ter družbe oziroma združenja oseb vključno z družbami civilnega prava po tujem pravu, ki nimajo pravne osebnosti in ki niso zavezanci za dohodnino.
Zavezanci rezidenti so obdavčeni po načelu svetovnega dohodka, kar pomeni, da so zavezani za davek od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji in zunaj nje. Za rezidenta se šteje zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji, kakor tudi zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pa kraj dejanskega delovanja poslovodstva v Sloveniji.
Nerezidenti so obdavčeni po teritorialnem načelu, kar pomeni, da so zavezani za davek od dohodkov, ki jih dosegajo v poslovni enoti ali prek poslovne enote v Sloveniji, in za davek od dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji, in za katere je določena obveznost za davčni odtegljaj.
Poslovna enota nerezidenta je kraj poslovanja, v katerem ali prek katerega nerezident v celoti ali delno opravlja dejavnost oziroma posle v Sloveniji, to je zlasti:
- pisarna, podružnica, tovarna, delavnica, rudnik, kamnolom ali drugi kraj, kjer se pridobivajo ali izkoriščajo naravni viri,
- gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v zvezi z njimi, če dejavnost oziroma posli trajajo dlje kot šest mesecev.
Kot poslovna enota nerezidenta se obravnava tudi posrednik, ki deluje v imenu nerezidenta, v zvezi s katerimikoli dejavnostmi oziroma posli za nerezidenta, in pri tem redno sklepa pogodbe ali ima glavno vlogo pri sklepanju pogodb, ki jih nerezident sistematično sklepa brez vsebinskih sprememb. Pogodbe iz prvega stavka se sklenejo v imenu nerezidenta ali za prenos lastništva nad premoženjem ali za podelitev pravice do uporabe premoženja, ki ga ima nerezident v lasti oziroma ga lahko uporablja, ali za storitve, ki jih nerezident opravlja. Ta odstavek se ne uporablja, če so dejavnosti oziroma posli posrednika omejeni na tiste iz 7. člena tega zakona (kraj poslovanja, ki ni poslovna enota), zaradi česar se ta kraj poslovanja ne bi štel za poslovno enoto nerezidenta.
Kot poslovna enota nerezidenta se obravnava tudi posrednik, ki v svojem imenu deluje za nerezidenta, v okviru svoje redne dejavnosti, kadar deluje v celoti ali pretežno v imenu enega ali več nerezidentov, s katerimi je tesno povezan.
Gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v zvezi z njimi, ki trajajo dlje kot šest mesecev, se šteje za poslovno enoto nerezidenta od dneva začetka dejavnosti oziroma poslov, vključno s pripravljalnimi deli.
3.0 Oprostitve
Oprostitev davka je določena le za zavezance, kot so zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica, reprezentativni sindikat, ki so v skladu s posebnim zakonom ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti in dejansko poslujejo skladno z namenom ustanovitve in delovanja. Ne glede na to oprostitev pa so tudi ti zavezanci dolžni plačati davek od pridobitne dejavnosti. Pri ugotavljanju davčne osnove v davčnem obračunu zavezanca, ki uveljavlja oprostitev davka od nepridobitne dejavnosti, se prihodki iz opravljanja dejavnosti, ki ni pridobitna, ter dejanski ali sorazmerni stroški te dejavnosti, izvzamejo iz davčne osnove. Kaj se šteje za pridobitno ali nepridobitno dejavnost oziroma dohodke iz opravljanja pridobitne ali nepridobitne dejavnosti pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz 9. člena ZDDPO-2, ki je ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti, podrobneje določa Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti. Posebna obravnava je določena za pravno osebo, javni zavod, ustanovljeno za zagotavljanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov po zakonu, ki ureja blagovne rezerve. Le-ta ne plača davka od dejavnosti zagotavljanja obveznih rezerv nafte in njenih derivatov, četudi ta šteje kot pridobitna dejavnost. Več o tem si lahko preberete v podrobnejšem opisu Oprostitev davka za opravljanje nepridobitne dejavnosti.
4.0 Davčna stopnja
Splošna davčna stopnja za davek od dohodkov pravnih oseb znaša 19 odstotkov. Ne glede na to se skladno s 64. členom Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS) od davčne osnove za leta 2024, 2025, 2026, 2027 in 2028 davek plačuje po stopnji 22%.
Posebna stopnja davka 0 odstotkov pa je določena za:
- investicijske sklade, ki so ustanovljeni po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, če do 30. novembra tekočega obdobja razdelijo najmanj 90 odstotkov poslovnega dobička prejšnjega davčnega obdobja,
- pokojninske sklade, ki so ustanovljeni po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
- zavarovalnice, ki lahko izvajajo pokojninski načrt v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, od dejavnosti izvajanja pokojninskega načrta, če za ta del dejavnosti sestavijo ločeni obračun.
Stopnja za davčni odtegljaj od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji, je 15 odstotkov.
5.0 Davčna osnova
Po splošnem načelu ugotavljanja davčne osnove v davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb je osnova za davek rezidenta in poslovne enote nerezidenta (za dejavnost oziroma posle nerezidenta v poslovni enoti ali prek poslovne enote v Sloveniji) dobiček, ugotovljen kot presežek prihodkov nad odhodki, ki jih določa zakon. Poslovni enoti se lahko pripišejo tudi stroški, ki nastanejo za namene te poslovne enote zunaj Slovenije.
Pri določanju prihodkov in odhodkov se upoštevajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida, z določenimi posebnostmi oziroma prilagoditvami na strani prihodkov in odhodkov, ki jih določa ZDDPO-2. Najpomembnejše navajamo v nadaljevanju.
5.1 Izvzem prihodkov iz naslova dividend in dohodkov, podobnih dividendam, ter dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev
Pri izpolnjevanju predpisanih pogojev se iz davčne osnove izvzamejo:
- dividende in dohodki, podobni dividendam, ter drugi deleži v dobičku zaradi odprave ekonomskega dvojnega obdavčenja, če so bili v tekočem ali v preteklih davčnih obdobjih vključeni v davčno osnovo;
- dobički od odsvojitve lastniških deležev v višini 50 odstotkov in pod pogoji, da je udeležba v kapitalu oziroma v upravljanju v višini najmanj 8 odstotkov, v času najmanj 6 mesecev in če zavezanec v tem obdobju zaposluje vsaj eno osebo. Izguba iz odsvojitve lastniških deležev se pri ugotavljanju davčne osnove kot odhodek ne prizna v višini 50 odstotkov. V primeru ustvarjenega dobička iz odsvojitve lastniških deležev v družbi tveganega kapitala se celotni dobiček izvzame iz davčne osnove;
- zavezancu, ki ustvari dobiček z odsvojitvijo lastniških deležev oziroma delnic v bankah, v zameno za izdajo ali prenos lastnih lastniških deležev ali delnic druge družbe, se dobiček ali izguba iz te zamenjave izvzame iz davčne osnove zavezanca.
V povezavi z izvzetimi prihodki iz naslova dividend in dohodkov, podobnih dividendam, ter dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev je predpisana tudi višina davčno nepriznanih odhodkov, ki se nanašajo na te dohodke. Določena je v pavšalnem znesku, in sicer v višini 5 odstotkov zneska v davčnem obdobju prejetih dohodkov.
5.2 Prilagoditve prihodkov in odhodkov pri poslovanju med povezanimi osebami
Pri poslovanju med povezanimi osebami rezidenti in nerezidenti (za povezani osebi gre, če ima ena oseba neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v drugi osebi) se upoštevajo transferne cene, kar pomeni, da se prihodki upoštevajo najmanj do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen med nepovezanimi osebami, odhodki pa največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen.
Pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov rezidenta iz poslov med dvema rezidentoma, ki sta povezani osebi, se le v situacijah, ko ima en rezident ugodnejši davčni položaj kot drugi, poveča davčna osnova zaradi prenizko izkazanih prihodkov ali previsoko izkazanih odhodkov zavezanca. Pri tem se za ugodnejši davčni položaj šteje, ko eden od rezidentov izkazuje nepokrito izgubo iz preteklih let ali plačuje davek po stopnji 0 odstotkov ali nižji od splošne stopnje ali je oproščen plačevanja davka.
V primeru poslovanja med povezanima osebama – rezidentom in fizično osebo, ki opravlja dejavnost, se prihodki upoštevajo najmanj do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen med nepovezanimi osebami, odhodki pa največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen.
Pri ugotavljanju prihodkov oziroma odhodkov od obresti na posojila med povezanimi osebami se prihodki upoštevajo najmanj, odhodki pa največ do višine, obračunane ob upoštevanju priznane obrestne mere, razen, če zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dal oziroma dobil posojilo po obrestni meri, ki je nižja oziroma višja od priznane obrestne mere, tudi posojilojemalcu oziroma od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba. Pri…