MEDNARODNO OBDAVČENJE - Obdavčevanje umetnikov in športnikov, podrobnejši opis (7. izdaja, maj 2026)

Celotno besedilo vam je na voljo tukaj.

1.0 DAVČNA OBRAVNAVA DOHODKOV NASTOPAJOČIH IZVAJALCEV IN ŠPORTNIKOV V SKLADU Z DOLOČILI MEDNARODNIH POGODB O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA DOHODKA

Obdavčevanje dohodkov umetnikov (nastopajočih izvajalcev) in športnikov navadno ureja 17. člen posamezne mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka (v nadaljevanju: mednarodna pogodba)^[1]. Ta člen se uporablja tako v primerih, ko umetniki in športniki pridobivajo dohodek od opravljanja dejavnosti v svojem imenu in za svoj račun, kot tudi v primerih, ko umetnik ali športnik opravlja dejavnost za drugo osebo, pri kateri je zaposlen, ali pa dejavnost opravlja na podlagi drugega pogodbenega razmerja. Določbe 17. člena mednarodne pogodbe imajo prednost pred določbami 7. člena (Poslovni dobiček) in 14. člena (Samostojne osebne storitve) oziroma 15. člena (Dohodki iz zaposlitve). Več o tem najdete v podrobnejšem opisu Izvajanje mednarodnih pogodb.

Za umetnike se v skladu z mednarodnimi pogodbami primeroma štejejo gledališki, filmski, radijski in televizijski umetniki ter glasbeniki, ki nastopajo v javnosti pred občinstvom. Med športnike se uvrščajo vse pojavne vrste nastopajočih športov.

1.1 Pravica do obdavčitve nastopajočih umetnikov in športnikov v skladu z določbo 17. člena mednarodnih pogodb

Prvi odstavek 17. člena mednarodne pogodbe določa, da se ne glede na določbe 14. in 15. člena dohodek, ki ga dobi rezident države pogodbenice kot nastopajoči izvajalec, kot je gledališki, filmski, radijski ali televizijski umetnik ali glasbenik ali kot športnik iz takšnih osebnih dejavnosti, ki jih izvaja v drugi državi pogodbenici, lahko obdavči v tej drugi državi (tj. državi, kjer nastopajoči izvajalec ali športnik opravi določeno dejavnost).

Po devetem odstavku komentarja 17. člena Vzorčne konvencije OECD^[2], se 17. člen uporablja v zvezi z vsemi vrstami dohodkov, ki jih umetnik ali športnik prejme v povezavi z opravljenimi dejavnostmi, kot so honorarji za pojavljanje v medijih ali na prireditvah oz. honorarji od pojavljanja v oglasih, premije, nagrade in delež od prodanih vstopnic.

Pri odločitvi, ali je določena vrsta dohodka obdavčljiva v skladu s 17. členom, je odločilni dejavnik povezanost (pripisljivost) tega dohodka s konkretnim nastopom oziroma predstavitvijo nastopajočega izvajalca ali športnika. Če se izkaže, da je dohodek posledica opravljanja drugih dejavnosti nastopajočega izvajalca ali športnika, se za obdavčitev uporabi drugi ustrezni člen mednarodne pogodbe. Tako so npr. tudi sponzorska plačila, ki jih podjetja plačujejo za prikazovanje njihovega imena na določeni prireditvi, povezana s samo prireditvijo in posledično obdavčljiva v skladu s 17. členom.

Drugi odstavek 17. člena mednarodne pogodbe določa, da se v primeru, ko dohodek od osebnih dejavnosti, ki jih izvaja nastopajoči izvajalec ali športnik, ne pripada samemu nastopajočemu izvajalcu ali športniku osebno, temveč drugi osebi, tovrstni dohodek lahko obdavči v državi pogodbenici, v kateri se izvajajo dejavnosti nastopajočega izvajalca ali športnika.

V praksi se pogosto dogaja, da je nastopajoči izvajalec ali športnik ustanovitelj in/ali lastnik podjetja, katerega edina funkcija je, da je prejemnik dohodka, ki ga nastopajoči izvajalec ali športnik doseže s svojimi nastopi oziroma v povezavi s svojimi nastopi. Takšno podjetje se lahko pojavlja kot delodajalec nastopajočega izvajalca ali športnika, torej je nastopajoči izvajalec pri tem podjetju zaposlen ali dejavnost opravlja na podlagi drugega pogodbenega razmerja. Prav tako lahko nastopajoči izvajalec ali športnik od tega podjetja prejema le del plačila, ostali del plačila za svoje nastope pa prejema v drugih oblikah (npr. dividende, izplačila dobička,…) in tudi v kasnejših časovnih obdobjih. V takšnih primerih, ko torej dohodek nastopajočega izvajalca ali športnika pripade drugi osebi, nastopajoči izvajalec ali športnik pa je posredno ali neposredno udeležen pri prejemkih te druge osebe, drugi odstavek 17. člena mednarodne pogodbe omogoča, da je dohodek nastopajočega izvajalca ali športnika obdavčen v državi, kjer nastopajoči izvajalec ali športnik izvaja dejavnost.^[3]

Ob tem pojasnjujemo, da se pri obdavčitvi dohodkov nastopajočih izvajalcev ali športnikov, ki jih ti dosegajo v drugi državi (tj. državi vira) v primerih, ko je dohodek izplačan drugi pravni osebi, ki je v določenem razmerju do nastopajočega izvajalca ali športnika, v primeru različnega rezidentstva pravne osebe in nastopajočega izvajalca ali športnika, uporabi drugi odstavek 17. člena mednarodne pogodbe, sklenjene med Slovenijo in državo rezidentstva pravne osebe.

Tako se dohodki, ki jih tuji nastopajoči izvajalci ali športniki (nerezidenti Slovenije) dosegajo s svojimi nastopi v Sloveniji v okviru organizirane gospodarske družbe, v skladu z drugim odstavkom 17. člena mednarodne pogodbe, obdavčijo v Sloveniji, kjer poteka dejavnost nastopajočega izvajalca. Oziroma se dohodki, ki jih nastopajoči izvajalci in športniki (rezidenti Slovenije) s svojimi nastopi dosegajo v drugi državi pogodbenici v okviru organizirane gospodarske družbe, v skladu z drugim odstavkom 17. člena mednarodne pogodbe obdavčijo v tej drugi državi, tj. v državi pogodbenici, v kateri poteka dejavnost nastopajočega izvajalca ali športnika. Za namene drugega odstavka 17. člena mednarodne pogodbe se namreč šteje, da dohodek pripade drugi osebi, ki zagotavlja storitve nastopajočega izvajalca ali športnika, če ima ta oseba pravico do prejema bruto zneska dohodka od nastopa tujega izvajalca ali nadzor nad tem.

Določbi prvega in drugega odstavka 17. člena mednarodne pogodbe tako dodeljujeta pravico do obdavčitve Sloveniji, če je dohodek dosežen z opravljanjem dejavnosti tujega nastopajočega izvajalca ali športnika (nerezidenta Slovenije) na območju Slovenije, oziroma določbi prvega in drugega odstavka 17. člena mednarodne pogodbe dodeljujeta pravico do obdavčitve drugi državi pogodbenici, če je dohodek nastopajočega izvajalca ali športnika (rezidenta Slovenije) dosežen z opravljanjem dejavnosti na območju te druge države. Država rezidentstva prejemnika dohodka pa upošteva določbe mednarodne pogodbe, ki določajo metodo za odpravo dvojnega obdavčenja. Več o metodah za odpravo dvojnega obdavčenja najdete v podrobnejšem opisu Izvajanje mednarodnih pogodb, točka 22.

Torej mednarodne pogodbe dajejo pravico do obdavčitve državi, kjer umetnik ali športnik nastopa, kot to določa prvi odstavek 17. člena Vzorčne konvencije OECD, in sicer tudi v primeru, kadar se dohodek ne plača neposredno nastopajočemu umetniku ali športniku (drugi odstavek 17. člena Vzorčne konvencije OECD), ampak njegovemu agentu, delodajalcu ipd. Tako se lahko dohodek, ki ga dobi rezident države pogodbenice za nastop v drugi državi pogodbenici, v tej drugi državi obdavči že ob enem samem njegovem nastopu.

1.2 Dohodki, za katere ne velja določba 17. člena mednarodnih pogodb

V skladu s komentarjem Vzorčne konvencije OECD se 17. člen mednarodnih pogodb nanaša samo na obdavčevanje dohodkov nastopajočih umetnikov in športnikov, ne pa tudi na ostalo osebje, ki sodeluje pri umetniški prireditvi ali športnikovem nastopu (npr. producenti, režiserji, tehniki, menedžerji, trenerji, pomožno osebje,…), ki se obdavčujejo odvisno od primera v skladu s 7. členom (Poslovni dobiček) ali 15. členom (Dohodki iz zaposlitve) mednarodne pogodbe.

Če na primer slovenski organizator prireditve poleg računa tujega nastopajočega izvajalca za opravljeni glasbeni nastop v Sloveniji, prejme tudi račun tujega podjetja za opravljene producentske storitve, ki jih je to podjetje izvedlo v zvezi z nastopom tujega glasbenika v Sloveniji, se glede plačila tujemu podjetju za opravljene producentske storitve v Sloveniji, ne more uporabiti 17. člen mednarodne pogodbe, ki obravnava dohodke umetnikov in športnikov. V tem primeru se plačilo tujemu podjetju za producentske storitve obravnava v skladu s 7. členom mednarodne pogodbe (poslovni dobiček)^[4], ki je sklenjena z državo rezidentstva tujega podjetja.^[5]

Kadar ima nastopajoči izvajalec na prireditvi dvojno vlogo (npr. glasbenik, ki opravlja tudi delo producenta), je praviloma ena od vlog v podrejenem položaju glede na drugo vlogo. Zato je po komentarju Vzorčne konvencije OECD k 17. členu za opredelitev dohodka odločilno, katera od dejavnosti (vlog) ima prevladujoči položaj v sklopu dejavnosti, ki jih posameznik opravlja. Če se ugotovi, da je prevladujoča dejavnost (glasbeni nastop) obdavčljiva v skladu z 17. členom, so tudi druge dejavnosti izvajalca (npr. producentske storitve) obdavčljive po 17. členu mednarodne pogodbe. V nasprotnem primeru, če je umetniška dejavnost (glasbeni nastop) posameznika le neznaten del njegovih dejavnosti, je ta dohodek, ki bi sicer bil obdavčen po 17. členu, obdavčen v skladu s členom, po katerem je obdavčen dohodek iz pretežne dejavnosti. To pomeni, da se v primeru, če so producentske storitve pretežna dejavnost nastopajočega izvajalca, celoten dohodek obravnava po 7. členu mednarodne pogodbe, ki obravnava poslovne dobičke. V primerih, ko ni mogoče določiti, katera dejavnost nastopajočega izvajalca ali športnika je prevladujoča in katera je le drugotnega pomena, se dohodek porazdeli in obdavči med dejavnosti, zajete v 17. členu, in druge dejavnosti, obdavčljive v skladu z drugimi členi mednarodne pogodbe.^[6]

Kadar dohodki od npr. premoženjskih pravic, plačil sponzorjev, plačil za oglaševanje in nastopanje v javnosti niso neposredno povezani z javnim nastopom umetnika ali športnika, se za obdavčitev uporabijo druge določbe mednarodne pogodbe.

1.3 Posebnost v mednarodni pogodbi z ZDA

Prvi odstavek 17. člena mednarodne pogodbe z ZDA določa:

»Dohodek, ki ga dobi rezident države pogodbenice kot gledališki, filmski, radijski ali televizijski umetnik ali glasbenik ali kot športnik s takšnimi svojimi osebnimi dejavnostmi, ki jih izvaja v drugi državi pogodbenici, katerih dohodek bi bil oproščen davka v tej drugi državi pogodbenici na podlagi določb 14. člena (Samostojne osebne storitve) in 15. člena (Odvisne osebne storitve), se lahko obdavči v tej drugi državi, razen če znesek bruto prejemkov, ki jih prejme tak umetnik ali športnik iz teh dejavnosti, vključno s stroški, ki jih dobi povrnjene ali jih krijejo v njegovem imenu, ne presega petnajst tisoč ameriških dolarjev (15.000 $) oziroma njihove protivrednosti v slovenskih tolarjih za zadevno davčno leto.«

To pomeni, da se lahko dohodki umetnikov in športnikov, ki so rezidenti ZDA in izvajajo svojo dejavnost v Sloveniji, obdavčijo v Sloveniji, vendar le pod pogojem, če znesek bruto prejemkov, ki jih umetniki ali športniki prejemajo iz te dejavnosti v Sloveniji, presega 15.000$ v posameznem koledarskem letu. V takšnem primeru se dohodki umetnikov ali športnikov obdavčijo v Sloveniji v celotnem znesku, in ne le razlika nad 15.000$. Če pa znesek bruto prejemkov, ki jih umetniki ali športniki, ki so rezidenti ZDA prejemajo iz te dejavnosti v Sloveniji, ne presega 15.000$ v posameznem koledarskem letu, prav tako pa ti dohodki niso predmet obdavčitve v Sloveniji v skladu s 14. ali 15. členom mednarodne pogodbe, se dohodki obdavčijo le v državi rezidentstva umetnika ali športnika (tj. v ZDA).

Dohodki umetnikov in športnikov, ki so rezidenti Slovenije in izvajajo svojo dejavnost v ZDA, se lahko obdavčijo tudi v ZDA, vendar le pod pogojem, če znesek bruto prejemkov, ki jih umetniki ali športniki prejemajo iz te dejavnosti v ZDA, presega 15.000$ v posameznem koledarskem letu. V takšnem primeru se dohodki umetnikov ali športnikov obdavčijo v ZDA v celotnem znesku, in ne le razlika nad 15.000$. Če pa znesek bruto prejemkov, ki jih umetniki ali športniki, ki so rezidenti Slovenije prejemajo iz te dejavnosti v ZDA, ne presega 15.000$ v posameznem koledarskem letu, prav tako pa ti dohodki niso predmet obdavčitve v ZDA v skladu s 14. ali 15. členom mednarodne pogodbe, se dohodki obdavčijo le v državi rezidentstva umetnika ali športnika (tj. v Sloveniji).

1.4 Uveljavljanje ugodnosti iz tretjega odstavka 17. člena mednarodnih pogodb (tj. oprostitev plačila davka ali vračilo davka v državi, kjer se nastop opravi)

V veljavnih mednarodnih pogodbah, ki jih je Slovenija sklenila z drugimi državami pogodbenicami, je v 17. členu dodan še tretji odstavek, v skladu s katerim se dohodki nastopajočih umetnikov ali športnikov obdavčijo samo v njihovi državi rezidentstva, kadar:

gre za nastope, financirane pretežno iz sredstev javnih financ države rezidentstva nastopajočega umetnika ali športnika oziroma,
so dohodki nastopajočega izvajalca ali športnika doseženi v okviru kulturne ali športne izmenjave, ki sta ga potrdili državi pogodbenici.

Dohodki nastopajočih umetnikov ali športnikov se torej obdavčijo samo v njihovi državi rezidentstva, če so izpolnjeni natančno določeni pogoji iz tretjega odstavka 17. člena mednarodnih pogodb (tj. pogoj glede financiranja iz sredstev javnih financ in/ali pogoj, ki se nanaša na sklenjen kulturni sporazum).

Pri uporabi tretjega odstavka 17. člena mednarodnih pogodb se vedno upošteva mednarodna pogodba, sklenjena med državo vira in državo rezidentstva nastopajočega umetnika ali športnika. Ugodnost iz tretjega odstavka 17. člena mednarodnih pogodb (tj. oprostitev plačila davka oziroma vračilo davka v državi, kjer se nastop opravi) lahko uveljavlja le dejanski prejemnik dohodka oziroma upravičeni lastnik dohodka^[7] in se lahko prizna, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v tej določbi. Če pogoji iz tretjega odstavka 17. člena niso izpolnjeni, ugodnosti na tej podlagi ni možno uveljavljati.^[8]

V zvezi z izvajanjem določbe tretjega odstavka 17. člena mednarodnih je torej treba izpostaviti dva pogoja, in sicer, nekatere mednarodne pogodbe vsebujejo pogoj glede financiranja iz sredstev javnih financ v celoti in/ali pretežno, medtem ko nekatere druge vsebujejo pogoj, ki se nanaša na sklenjen sporazum o sodelovanju med Slovenijo in drugo državo v kulturi, izobraževanju, znanosti in športu (v nadaljevanju: kulturni sporazum) oziroma njen izvedbeni program in protokol kulturnega sodelovanja in izmenjav, v katerem se državi pogodbenici podrobneje dogovorita o oblikah sodelovanja, organizacijskih in…

Naši strokovni portali

1. Uvodne določbe

Splošni pogoji poslovanja družbe Verlag Dashöfer, založba, d.o.o. opredeljujejo pogoje uporabe produktov založbe Verlag Dashöfer in veljajo za vse vrste uporabnikov: neregistrirane anonimne uporabnike, brezplačno registrirane uporabnike in za naročniške uporabnike.

Splošni pogoji poslovanja so sestavni del vsakega naročila oz. pogodbe na produkte založbe Verlag Dashöfer.

Vse navedene določbe Splošnih pogojev poslovanja so splošni pogoji v smislu 120.člena Obligacijskega zakonika (Ur.l. RS, št. 83-/2001 do 40/2007), ki dopolnjujejo naročilo oz. pogodbo in so zavezujoči kot pogodbena določila.

Družba Verlag Dashöfer, založba, d.o.o. si pridržuje pravico do spremembe Splošnih pogojev poslovanja. Le-ti bodo v ažurni obliki objavljeni na spletnih straneh založbe Verlag Dashöfer.

2. Obrazložitev osnovnih pojmov

založba – družba Verlag Dashöfer, založba, d.o.o., s sedežem: Dunajska 21, 1000 Ljubljana, vpisana pri Okrožnem sodišču v Ljubljani št. Vl. 1/38173/00, ki ponuja in zagotavlja produkt;
naročnik – fizična ali pravna oseba, ki naroči produkt;
fizična oseba – oseba, ki pri naročanju ne naroča produkta v sklopu svoje poslovne dejavnosti, zaposlitev ali poklica;
pravna oseba - v to kategorijo sodi vsaka družbena tvorba, ki ji je pravni red priznal pravno sposobnost, prav tako tudi osebe, zapisane v poslovnem registru kot samostojni podjetniki ter druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost;
produkt - vsak produkt, ki spada v založniški portfelj in ga založba izdaja v tiskani ali on-line obliki, v obliki storitev ali kakšnem drugem mediju. Kot produkt se šteje: tiskani priročnik, on-line portal, on-line priročnik, on-line vestnik, on-line tečaj, vestnik, brošura, e-gradivo, on-line seminar, on-line video, videoseminar ali produkt na USB ključku;
anonimni neregistrirani uporabnik - vsak obiskovalec on-line produktov, ki ne opravi brezplačne registracije;
brezplačno registrirani uporabnik - brezplačno registriran uporabnik postane vsak anonimen neregistriran uporabnik portalov, ki opravi postopek registracije;
naročniški uporabnik - ima dostop do vseh vsebin izbranih on-line produktov, ki so namenjeni samo naročniškim uporabnikom, v okviru naročniške pogodbe;
uporabnik – anonimni neregestrirani uporabnik, brezplačno registrirani ali naročniški uporabnik
pogodbeni strani – založba in naročnik;
ponudba produkta – s strani založbe pomeni predlog naročila, v naslednjem koraku pa sklenitev prodajne pogodbe z založbo;
naročilnica/prijavnica - izraz volje kupca k nakupu izbranega produkta;
izvedba naročila– poslano naročilo založbi preko on-line obrazca;
prodajna pogodba – za sklenitev prodajne pogodbe se šteje potrditev naročila s strani založbe;
nakup na obroke – nakup produkta s postopnim plačilom po vnaprejšnjem pisnem dogovoru z založbo;
strošek manipulacije in dostave – zajema stroške poštnine, obdelave naročila ter postopka kreiranja in pošiljanja uporabniških podatkov za on-line dostop do produkta.

3. Vsebina storitev

Storitve družbe Verlag Dashöfer ponujajo produkte s področja davkov in računovodstva, kadrovanja in kadrovskega managementa, financ, vodenja in poslovanja, izobraževanja in seminarjev, in sicer v tiskani in/ali on line obliki.

Družba Verlag Dashöfer, založba, d.o.o. uporabnike on-line storitev opozarja, da so informacije in podatki na spletnih straneh splošnega informativnega značaja in se kot take ne nanašajo na konkretne okoliščine kakršnekoli fizične ali pravne osebe. V primeru, da uporabnik potrebuje konkretna navodila, mnenje ali nasvet, družba Verlag Dashöfer, založba, d.o.o. omogoča, da se uporabnik posvetuje z ustrezno usposobljenim strokovnjakom.

4. Pravice in obveznosti založbe

Založba ima pravico kadarkoli spremeniti portfelj svojih produktov glede na zanimanje naročnikov.
Založba ima pravico odstraniti produkt iz svojega portfelja (ponudbe) do trenutka potrditve naročila.
Založba je upravičena do uveljavljanja lastninske pravice nad produktom do trenutka, ko ga prevzamenaročnik. V primeru nakupa na obroke ali prodaje z možnostjo testiranja produkta je lastnik produkta založba vse do plačila celotne prodajne cene. Če naročnik izrazi zanimanje za testirani produkt, začne veljati lastniško pravo glede na sporazum med naročnikom in založbo.
Založba je upravičena do prilagoditve cen posameznih produktov, do trenutka oddaje naročila s strani naročnika.
Založba ima pravico spremeniti obliko nosilca posodobitev.
- Založba ima pravico shranjevati osebne podatke naročnika v skladu z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov in Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR) in mu na podlagi teh podatkov redno pošiljati informacije o novih produktih ali produktih, ki jih je naročnik že kupil, oz. posodobljenih produktih.
- Založba je upravičena do uporabe osebnih podatkov naročnika za namene tržne raziskave, oglaševanja, klicnega centra ali za vzpostavitev poslovanja za obstoječe in bodoče produkte založbev skladu z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov in Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR).
- Založba ima pravico zavrniti naročilo iz razlogov, ki si zaslužijo posebno obravnavo.
- Založba je upravičena do pošiljanja produkta oz. vzpostavitvi dostopa naročniku šele po opravljenem celotnem plačilu prodajne cene. Izjema je plačilo na obroke, kjer se doseže poprejšnji dogovor.
- Založba nosi odgovornost za morebitne pomanjkljivosti produkta do trenutka, ko ga prevzame naročnik.
- V primeru odstopa od pogodbe, ki se zgodi v obdobju od potrditve naročila do plačila prodajne cene produkta, je založba dolžna spoštovati ta odstop in produkta ne pošijljati naročniku.
- Založba je dolžna povrniti sredstva naročniku v primeru podvojenega plačila, in to na isti transkacijski račun, s katerega je bilo opravljeno plačilo.
- Založba ni odgovorna za zamude pri dobavi produkta zaradi pošiljanja ali navedbe napačnega naslova naročnika.
- V primeru zamude pri plačilu cene naročnine je založba upravičena zahtevati od naročnika plačilo stroškov, povezanih s izterjavo vsake posamezne terjatve zbiranjem za vsako postavko, in to v višini zakonitih zamudnih obresti.
- Pogodbeno razmerje med založbo in naročnikom nastane vedno, razen v primeru, ko založba ni sposobna izpolnjevati pogojev iz pogodbe.

6. Pravice in obveznosti naročnika

Naročnik ima pravico v pisni obliki odstopiti od naročila v obdobju od potrditve do plačila do plačila prodajne cene. Pri odstopu je potrebno navesti razlog odstopa. Po potrditvi naročila se naročilo smatra kot zavezujoče. Naročnik lahko brez obrazložitve razloga odstopa od naročila, to sporoči preko telefona ali emaila v primeru, da naročilo še ni potrjeno s strani založbe.
Naročnik je dolžan prevzeti naročeni produkt. V primeru neprevzema je naročnik odgovoren za škodo, ki je bila s tem povzročena založbi.
Naročnik je dolžan plačati produkt do roka zapadlosti računa. V primeru osebnega prevzema je dolžan plačilo opraviti takoj.
Naročnik ima pravico in dolžnost preveriti dostavljeni produkt še pred plačilom kupnine.
Naročnik se obvezuje, da podatkov za dostop do on-line produktov ne bo posredoval tretjim osebam.
Kadar naročnik kupi produkt za določeno naročniško obdobje, ima pravico uporabljati servis brezplačnih odgovorov na vprašanja glede na ponudbo, ki je bila podlaga za naročilo produkta.
Naročnik ima možnost kupiti produkt z obročnim plačilom, vendar le na podlagi dogovora, ki ga je v pisni obliki sklenil z založbo.
Naročnik, ki je pravna oseba, je dolžan navesti naslov ter ustrezne kontaktne podatke, kjer je dosegljiv.
Naročnik ima pravico do vračila kupnine, v primeru dvakratnega (podvojenega) plačila, in to na transkacijski račun, s katerega je bilo plačilo opravljeno.
Naročnik ima pravico na založbo nasloviti vprašanja glede sistema pošiljanja produktov, plačila ipd. vsak delovnik med 8. in 16. uro na tel. št. 01/434 55 90 ali 080 80 92.
Naročnik je dolžan obvestiti založbo o spremembi naslova ali kontaktnih podatkov, in to še posebej v primeru plačila produkta na obroke.
V skladu z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov in Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR) lahko založba naročniku pošilja vsa svoja obvestila preko e-maila, na naslov, ki ga je naročnik posredoval založbi. Založba je pripravljena naročniku račune pošiljate v obliki e-računa, kot pdf dokument po e-mailu ali po pošti.

7. Posebne določbe k pravicam in dolžnostim naročnika – fizične osebe

Za naročnika – fizično osebo veljajo pravila in obveznosti naročnika, navedena v poglavju 6.
Naročnik – fizična oseba ima pravico odstopiti od pogodbe brez podajanja razloga za odstop v roku 14 dni od prevzema produkta; to velja tudi v primeru produkta v on-line obliki. Od pogodbe je možno odstopiti v pisni obliki.
Naročnik – fizična oseba, ki je odstopil od pogodbe v skladu z 2. členom IV. poglavja teh splošnih pogojev, ima pravico do vračila kupnine na isti transakcijski račun, s katerega je bilo opravljeno plačilo.
V primeru, da od pogodbe odstopi naročnik, ki mu je bil dostavljen produkt, ki je v kakršnikoli on-line obliki, je naročnik dolžan vrnit produkt založbi najkasneje v 14 dneh od datuma odstopa od pogodbe.

8. Določbe k posameznim produktom

Na produkt kot je video portal, on-line portal, on-line priročnik, on-line zakonodaja ali on-line časopis, se veže 6 ali 12-mesečno naročniško obdobje. Po naročilu produkta in potrditvi naročila, bo naročniku glede na dogovor izstavljen račun ali predračun. Po plačilu založba v roku 2 delovnih dni omogoči naročniku dostop do on-line produkta ter mu po e-mailu posreduje podatke o dostopu. V primeru plačila po predračunu založba po knjiženem plačilu produkta naročniku pošlje račun po pošti. Naročnik ni upravičen do darila in založba si pridružuje pravico spremeniti znamko in tip darila. Darilo se pošlje naročniku po plačilu po pošti na naslov, dogovorjen pri naročilu produkta. V primeru nakupa na obroke in ko je naročniku bilo darilo posredovano, ter je založba prejela potrdilo o prevzemu, se naročnik obvezuje plačati celotno kupnino produkta. V nasprotnem primeru se mu izstavi račun v višini vrednosti darila (brez DDV) v času, ko je bilo poslano naročniku.
Na produkt kot je tiskani priročnik ali vestnik se veže 6 ali 12-mesečno naročniško obdobje. Naročniku so produkti poslani po pošti.
Na produkt kot je tiskani vestnik se veže 6 ali 12-mesečno naročniško obdobje. Prva številka vestnika bo naročniku poslana po plačilu računa oz. predračuna. Glede na razpored izhajanja posameznih številk vestnika, se naročniku vsaka 2 tedna ali 1x mesečno pošlje najnovejša številka vestnika po pošti. Račun se izstavi naročniku na začetku naročniškega obdobja in pošlje po pošti.
V primeru produkta, ki je v obliki PDF dokumenta (elektronsko gradivo), se naročniku pošlje po e-mailu račun v obliki PDF dokumenta skupaj z elektronskim gradivom. Račun se pošlje tudi po pošti.
V primeru produkta kot je on-line tečaj se naročniku po prejetem naročilu izstavi račun in pošlje po pošti. Po plačilu založba naročniku aktivira dostop, posamezne lekcije naročnik prejema po e-mailu v časovnem intervalu, navedenm ob naročilu.

9. Politika zasebnosti – varstvo osebnih podatkov

Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, kot na primer: ime in priimek, domači naslov, lokacija (telefon lahko oddaja lokacijo), spletni identifikator (IP naslov), elektronski naslov, telefonska številka ipd.

Obdelava osebnih podatkov pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana.

Dolžnost varovanja osebnih podatkov v skladu s temi Splošnimi pogoji, z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov ter Uredbo o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (Uredba (EU) 2016/679) zavezuje vse zaposlene v založbi, vključno tiste, ki opravljajo delo na drugih pravnih podlagah kot po pogodbi o zaposlitvi, tudi po prenehanju zaposlitve, opravljanja del ali nalog ali izvajanja storitev operaterja in je opredeljena v Politiki upravljanja osebnih podatkov po Uredbi (EU) 2016/679.

Založba zbira in vodi v zbirki osebnih podatkov naslednje vrste osebnih podatkov naročnika:

ime in priimek naročnika, fizična oseba / naziv podjetja za pravne osebe;
naslov prebivališča / sedež podjetja za pravne osebe;
telefonsko številko, mobilno številko in elektronsko pošto;
davčno številko za fizične osebe / davčno in matično številko za podjetja
podatke o transakcijskem računu za vzpostavitev plačevanja storitev operaterja preko eRačuna ali Direktne bremenitve;

S soglasjem naročnika (e-obrazec/tiskani obrazec) lahko založba za interne potrebe analiziranja podatkov glede ponudbe storitev zbira tudi druge podatke o naročniku.

Podatki se obdelujejo za namene opisane v naših Splošnih pogojih poslovanja objavljenih na spletnih straneh založbe:

dostavljanje dokumentov v zvezi z naročenimi izdelki in storitvami (dostava izdelkov, obračun storitev založbe, glasila in novice o naročenih izdelkih)
redno obveščanje - strokovni brezplačni e-časopisi, informacija o terminih webinarjev in klepetalnic, ki so del naročniških paketov,
boljša ciljna usmerjenost za pošiljanje sporočil in novic o drugih izdelkih in ugodnostih v naši ponudbi
zvišanje kakovosti naših izdelkov in storitev
za potrebe analiz založbe in meritve s ciljem ugotovitve uporabe naših produktov

Naročniki lahko svoje naročilo dopolnijo, popravijo ali stornirajo preko e-naslova info@dashofer.si ali to sporočijo na Oddelek kupcev na tel.: 01/4345 590.

On-line storitve družbe Verlag Dashöfer uporabljajo piškotke, ki se naložijo na uporabnikov računalnik v skladu z Zakonom o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1).

10. Prenehanje naročniškega razmerja

Naročnik ima pravico do prenehanja naročniškega razmerja.

Prenehanje naročniškega razmerja je možno samo v pisni obliki (po pošti ali preko elektronske pošte), minimalno 6 koledarskih tednov pred zaključkom tekočega naročniškega razmerja. Koledarski teden pomeni 7 dni.

Vsekakor je možno ob vašem zahtevku tudi preprečiti uporabo vaših podatkov s strani našega podjetja in sicer:

Blokiranje kontakta po telefonu – prenehali vas bomo obveščati o najboljših pogojih uporabe naših izdelkov
Blokiranje informativnih e-poštnih sporočil o izdelkih, na katere niste naročeni
Preklic prejemanja naročenih brezplačnih e-časopisov, s čimer boste izgubili dostop do strokovnih informacij z izbranega področja

V primeru, da naročnik odstopa od naročniškega razmerja ne sporoči v skladu s Splošnimi pogoji poslovanja, se naročniku avtomatsko podaljša naročniško obdobje za enako obdobje kot je bilo sklenjeno zadnje naročniško razmerje.

Naročnik soglaša, da mu v primeru avtomatskega podaljšanja naročniškega obdobja brez podanega odstopa od pogodbe na način, naveden v teh Splošnih pogojih poslovanja, lahko založba obračuna 3-mesečno naročnino za produkt. V tem času založba naročniku zagotavlja dobavo posodobitev za tiskan produkt oz. 3-mesečni dostop v primeru on-line produkta.

11. Tehnična in vsebinska podpora

Založba zagotavlja naročnikom brezplačno tehnično in vsebinsko podporo v delovnem času od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00 uro prek pošte, elektronske pošte, telefona in telefaksa.

Naročnik lahko družbi Verlag Dashöfer, založba, d.o.o. v pisni obliki pošlje zahtevo, v kateri na kratko opiše problem oziroma vprašanje in svoje podatke, kamor mu bo družba najkasneje v dveh delovnih dneh posredovala odgovor.

12. Končne določbe

Naročnik s poslano naročilnico potrjuje, da se je temi Splošnimi pogoji poslovanja seznanil, jih v celoti razumel in se z njimi strinja.

Za odnose, ki jih ti Splošni pogoji poslovanja ne urejajo, se smiselno uporabljajo določbe splošno zavezujočih predpisov.

Založba si pridružuje pravico do sprememb Splošnih pogojev poslovanja. Dolžnost obveščanja naročnika izpolni z objavo spremenjenih splošnih pogojev na ustreznem mestu na spletni strani založbe ter njenih produktov.

Morebitne spore bosta stranki reševali sporazumno, v nasprotnem primeru je pristojno stvarno sodišče, ki velja za sedež izvajalca.

Ljubljana, 09.05.2018

mobilna verzija

Naročnina V portal se prijavite tukaj

Potrebujete pomoč?

Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.

Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov. V redu Več o piškotkih