Pojasnilo državnega organa navajamo v celoti:
- DIVIDENDE
1.1 Obdavčitev po Zakonu o dohodnini – ZDoh – 2
Na podlagi Zakona o dohodnini – ZDoh-2 se dohodki fizičnih oseb iz naslova dividend vkjučujejo med dohodke iz kapitala. Več o obdavčitvi dividend po ZDoh-2 je navedeno v podrobnejšem opisu z naslovom: DOHODEK IZ KAPITALA – Obresti, dividende in dobiček iz kapitala.
1.2 Obdavčitev po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO – 2
Dividende so v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 opredeljene kot dobiček ali presežek prihodkov nad odhodki, ki se izplača družbenikom ali članom v zvezi z udeležbo v dobičku izplačevalca in kot dohodki, ki podobni dividendam iz 74. člena tega zakona.
Dohodki, podobni dividendam so:
- dobiček, ki se izplača v zvezi z vrednostnimi papirji in krediti, ki zagotavljajo udeležbo v dobičku izplačevalca;
2. dobiček, rezerve iz dobička, osnovni kapital v delu, ki se je oblikoval iz predhodnega povečanja osnovnega kapitala iz dobička ali rezerv iz dobička in skrite rezerve izplačevalca, ob prenehanju izplačevalca;
Skrite rezerve se izračunajo kot razlika med pošteno vrednostjo in davčno vrednostjo sredstevin obveznosti po stanju na dan pred vpisom zaključka likvidacije v sodni register. Poštenavrednost je znesek, za katerega je mogoče prodati ali na drug način zamenjati sredstvo ali skaterim je mogoče poravnati obveznost ali za katerega je mogoče zamenjati podeljen kapitalskiinštrument med dobro obveščenima in voljnima strankama v poslu, v katerem sta strankimedsebojno neodvisni in enakopravni. Davčna vrednost posameznega sredstva ali obveznostije znesek, ki se prisodi temu sredstvu ali obveznosti pri obračunu davka oziroma na podlagikaterega se izračunavajo prihodki, odhodki, dobički in izgube pri obračunu davka.
- izplačana vrednost delnic ali poslovnih deležev, zmanjšana za njihovo emisijsko vrednost in
za sorazmerni del kapitalskih rezerv, ob izključitvi ali izstopu delničarja, družbenika ali člana
izplačevalca;
4. izplačilo na podlagi rednega zmanjšanja osnovnega kapitala izplačevalca v delu, ki se jeoblikoval iz predhodnega povečanja osnovnega kapitala iz dobička ali rezerv iz dobička;
- izplačana vrednost pridobljenih lastnih delnic ali lastnih poslovnih in drugih lastnih deležev,
zmanjšana za njihovo emisijsko vrednost in za sorazmerni del kapitalskih rezerv;
- dobiček, prenesen na podlagi podjetniške pogodbe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe;
- prikrito izplačilo dobička, ki se opravi osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Za prikrito izplačilo dobička se šteje vsako nadomestilo, ki ga zagotovi izplačevalec osebi iz prejšnjega stavka, zlasti zagotovitev vseh oblik sredstev in opravljanje storitev, vključno z odpustom dolga, brez plačila ali po ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene iz 16. in 17. člena tega zakona, ali plačila za nakup vseh oblik sredstev in storitev po ceni, ki je višja od primerljive tržne cene iz 16. in 17. člena tega zakona, ali plačila za sredstva in storitve, če sredstva niso bila prevzeta ali storitve niso bile opravljene. Za prikrito izplačilo dobička se štejejo tudi obresti na posojila, dana po nižji ali prejeta po višji obrestni meri, kot znaša priznana obrestna mera iz 19. člena tega zakona, in obresti od presežka posojil iz 32. člena tega zakona.
Od plačil dividend, ki so dosežene v Sloveniji (imajo vir v Sloveniji) je v skladu z ZDDPO-2 določena obveznost plačila davčnega odtegljaja po davčni stopnji 15 %. To pomeni, da je izplačevalec dohodka (plačnik davka) ob izplačilu dolžan za davčnega zavezanca nerezidenta izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj.
Pod določenimi pogoji je v ZDDPO-2 določena oprostitev plačila davčnega odtegljaja od dividend.
Oprostitev je določena takrat, kadar so dividende plačane nerezidentu, rezidentu v državi članici EU oziroma EGP, ki ni Slovenija, zavezancu za davek od dohodkov v državi rezidentstva, če ne gre za dohodke, plačane poslovni enoti tega nerezidenta v Sloveniji, in če nerezident davka po prvem odstavku tega člena ne more uveljavljati v državi rezidentstva, ker primeroma uveljavlja ukrep izvzema dividend iz davčne osnove in transakcija ne pomeni izogibanja davkom[1]. V primeru, da je bil znesek davka izračunan, odtegnjen in plačan, se lahko na zahtevo, naslovljeno na davčni organ, delno ali v celoti vrne, če ga nerezident delno ali v celoti ni mogel uveljavljati in je do nezmožnosti uveljavljanja tega davka prišlo po izračunu, odtegnitvi in plačilu davka.[2]
Oprostitev je določena tudi v primeru, ko so dividende plačane nerezidentom-pokojninskimskladom, investicijskim skladom in zavarovalnicam, ki lahko izvajajo pokojninski načrt, podpogoji iz tretjega odstavka 61. člena tega zakona, ki so rezidenti države članice EU oziromaEGP, ki ni Slovenija, če ne gre za dohodke, plačane poslovni enoti tega nerezidenta v Sloveniji,in če nerezident davka po prvem odstavku tega člena ne more uveljavljati v državi rezidentstva.Kot nezmožnost uveljavljanja davka se pri zavezancih po tem odstavku šteje tudi oprostitev odobdavčenja ali obdavčitev dohodkov teh zavezancev v državi rezidentstva po stopnji 0%.
Poleg tega je oprostitev na podlagi 71. člena ZDDPO-2, v katerem je implementirana Direktiva Sveta 2011/96/EU o skupnem sistemu obdavčitve matičnih in odvisnih družb iz različnih držav članic, ki je prenovila Direktivo Sveta 90/435/EGS, določena še od plačil dividend in dohodkov, podobnih dividendam, ki se razdelijo osebam, ki imajo eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU pod določenimi pogoji. Več o tem pod točko 1. 4. v nadaljevanju.
1.3 Obdavčitev po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja
Republika Slovenija sklepa mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja na podlagi Vzorčne konvencije OECD.
V Vzorčni konvenciji OECD so določena pravila obdavčevanja dividend, ki jih plačuje družba, ki je rezident ene države pogodbenice (npr. Slovenije), rezidentu druge države pogodbenice (npr. Avstrije). Pravila Vzorčne konvencije OECD za tako plačane dividende določajo delitev pravice do obdavčitve med državo rezidentstva prejemnika dividend (v tem primeru Avstrije) in državo, v kateri imajo dividende vir, to je država, v kateri je družba, ki dividende plačuje, rezident (Slovenija).
Določba v mednarodnih pogodbah določa delitev pravice do obdavčevanja med državo, v kateri imajo dividende vir, ter državo rezidentstva prejemnika dividend. Pri dohodkih iz naslova dividend je pravica do obdavčitve praviloma dana tako državi vira (tuja država) kot državi rezidentstva – Sloveniji, vendar je s posamezno mednarodno pogodbo določena stopnja davka, po kateri se lahko ti dohodki obdavčijo v državi vira. Pri odmeri davka od teh dohodkov v Sloveniji, se rezidentom prizna odbitek tujega davka po stopnji, določeni v mednarodni pogodbi, pod pogojem, da je znesek davka najmanj enak znesku davka, ki bi ga bilo treba plačati po določbah veljavnega zakona o obdavčenju v Sloveniji.
Država vira lahko dividende, ki so izplačane rezidentu druge države pogodbenice, kadar jeprejemnik dejansko tudi upravičeni lastnik dividend, obdavčuje v omejenem obsegu, ne gledena to, kakšna stopnja obdavčitve je predpisana z njeno nacionalno davčno zakonodajo.Mednarodne pogodbe za dividende na viru običajno določajo dve znižani stopnji obdavčitve, kista odvisni od tega, ali je upravičeni lastnik dividend udeležen v kapitalu družbe, ki plačujedividende. Katera stopnja se bo uporabila v konkretnem primeru, je treba preveriti v relevantnimednarodni pogodbi, saj se stopnje v posameznih pogodbah lahko razlikujejo.
V skladu z Vzorčno konvencijo OECD je določena 5 % stopnja od bruto zneska dividend, kadar je upravičeni lastnik dividend družba (ki ni osebna družba oz. partnerstvo), ki ima v trenutku izplačila neposredno v lasti najmanj 25 % kapitala družbe, ki dividende plačuje. Gre torej za dividende, ki jih hčerinska družba iz ene države plačuje matični družbi v drugi državi, določitev nižje stopnje obdavčitve v tem primeru pa je namenjeno predvsem pospeševanju mednarodnih investicij. V vseh drugih primerih pa je določena 15 % znižana stopnja od bruto zneska dividend.
1.3.1 Opredelitev dividend v mednarodnih pogodbah
Izraz dividende je v mednarodnih pogodbah formalno opredeljen kot dohodek iz delnic, »jouissance« delnic ali »jouissance« pravic, rudniških delnic, ustanoviteljskih delnic ali drugih pravic do udeležbe v dobičku, ki niso terjatve, in tudi dohodek iz drugih pravic v družbi, ki so davčno obravnavana enako kot dohodek iz delnic po zakonodaji države, katere rezident je družba, ki dividende deli. V osnovi so v opredelitvi zajeta pogodbena razmerja, ki prinašajo dobiček v zameno za naložbo v kapital družbe, kot je opredeljena v državi vira.
Navedena opredelitev je široka, saj so dividende v nacionalnih zakonodajah posameznih držav za davčne namene opredeljene na različen način, kar pomeni, da obstajajo med državami velike razlike pri davčni obravnavi te vrste dohodka. Pojem lahko poleg dohodka iz delnic, vključuje tudi druga plačila. To torej niso le plačila na podlagi sklepov skupščine, ampak tudi druge vrste ugodnosti v denarni vrednosti (npr. premijske delnice, bonusi, dobički, izplačani ob prenehanju zavezanca ter prikrita izplačila dobička). V izogib težavam pri opredelitvi dividend zaradi razlik v nacionalnih zakonodajah držav, so dividende za namen izvajanja mednarodnih pogodb opredeljene kot dohodek, ki ga država rezidentstva družbe, ki ga izplačuje, obdavčuje kot takega, tj. kot dividendo. V zvezi s temi izplačili se morajo priznati tudi ugodnosti, ki jih zagotavlja mednarodna pogodba, to je omejitev obdavčitve v državi vira.
1.3.2 Stopnje davka v mednarodnih pogodbah na dan 1. 2026
Davčne stopnje od dividend po mednarodnih pogodbah, veljavnih na dan 1. januar 2026 so prikazane v tabeli:
|
Zap. št.
|
Država
|
Dividende [3]
|
|
1.
|
Albanija
|
5; 10
|
|
2.
|
Armenija
|
5; 10
|
|
3.
|
Avstrija
|
5; 15
|
|
4.
|
Azerbajdžan
|
8 |
|
5.
|
Belgija
|
5; 15
|
|
6.
|
Belorusija
|
5 |
|
7.
|
Bolgarija
|
5; 10
|
|
8.
|
Bosna in Hercegovina
|
5; 10
|
|
9.
|
Ciper
|
5 |
|
10.
|
Češka
|
5; 15
|
|
11.
|
Danska
|
5; 5; 5; 15
|
|
12.
|
Estonija
|
5; 15
|
|
13.
|
Finska
|
5; 15
|
|
14.
|
Francija
|
15; 0
|
|
15.
|
Grčija
|
10
|
|
16.
|
Gruzija
|
5 |
|
17.
|
Hrvaška
|
5
|
|
18.
|
Indija
|
5; 15
|
|
19.
|
Iran
|
7
|
|
20.
|
Irska
|
5; 15
|
|
21.
|
Islandija
|
5; 15
|
|
22.
|
Italija
|
5; 15
|
|
23.
|
Izrael
|
5; 10; 15
|
|
24.
|
Japonska
|
5
|
|
25.
|
Kanada
|
5; 15
|
|
26.
|
Katar
|
5
|
|
27.
|
Kazahstan
|
5; 15
|
|
28.
|
Kitajska
|
5
|
|
29.
|
Kosovo
|
5; 10
|
|
30.
|
Koreja
|
5; 15
|
|
31.
|
Kuvajt
|
5; 0
|
|
32.
|
Latvija
|
5; 15
|
|
33.
|
Litva
|
5; 15
|
|
34.
|
Luksemburg
|
5; 15
|
|
35.
|
Madžarska
|
5; 15
|
|
36.
|
Makedonija
|
5; 15
|
|
37.
|
Malta
|
5; 15
|
|
38.
|
Maroko
|
7; 15
|
|
39.
|
Moldova
|
5; 10
|
|
40.
|
Nemčija
|
5; 15
|
|
41.
|
Nizozemska
|
5; 15
|
|
42.
|
Norveška
|
0; 0; 15
|
|
43.
|
Otok Man
|
|
44.
|
Poljska
|
5; 15
|
|
45.
|
Portugalska
|
5; 15
|
|
46.
|
Romunija
|
5
|
|
47.
|
Ruska federacija
|
10
|
|
48.
|
Singapur
|
5
|
|
49.
|
Slovaška
|
5; 5; 15
|
|
50.
|
Srbija / Črna gora
|
5; 10
|
|
51.
|
Španija
|
5; 15
|
|
52.
|
Švedska
|
5; 15
|
|
53.
|
Švica
|
15; 0
|
|
54.
|
Tajska
|
10
|
|
55.
|
Turčija
|
10
|
|
56.
|
Ukrajina
|
5; 15
|
|
57.
|
Uzbekistan
|
80001
|
|
58.
|
Velika Britanija in S. Irska
|
15; 0
|
|
59.
|
ZDA
|
5; 15
|
|
60.
|
Združeni Arabski Emirati
|
5; 0
|
1.3.3. Način uveljavljanja ugodnosti po mednarodnih pogodbah
Uveljavljanje pred izplačilom dohodka
Ugodnost se lahko pred izplačilom dividend uveljavi tako, da prejemnik dividend, ki je nerezident Slovenije, plačniku dividend (plačniku davka) predloži izpolnjeni obrazec Zahtevek za zmanjšanje ali oprostitev davka od dividend na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka – obrazec KIDO 1 preden so dividende izplačane.
Davčni organ odloči o zahtevku v 15 dneh od prejema zahtevka. Plačnik davka lahko izplača dividende in obračuna davek po nižji stopnji, kakor je določeno z zakonom o obdavčenju, ali od teh dividend ne izračuna in ne odtegne davka, šele ko prejme od davčnega organa potrjeni zahtevek. Za vsako izplačilo dividend se predloži nov zahtevek. Davčni organ lahko, kadar plačnik davka izplačuje dohodek v rednih časovnih presledkih, odobri ugodnosti tudi za daljše časovno obdobje. Zavezanec lahko pooblasti tudi drugo osebo, da v njegovem imenu izpolni zahtevek in k zahtevku priloži pooblastilo. Na zahtevo davčnega organa pa je treba predložiti tudi druga dokazila o upravičenosti (npr. dokazilo o upravičenem lastništvu, izpis iz registra, kopija delniške knjige, itd.) do ugodnosti po mednarodni pogodbi.
Uveljavljanje po izplačilu dohodka
Ugodnost po izplačilu in obdavčitvi dividend se uveljavi tako, da prejemnik dividend, ki je nerezident Slovenije, pristojnemu davčnemu organu predloži Zahtevek za vračilo davka od dividend na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka – obrazec KIDO 9 najkasneje v 5 letih po izplačilu dividend.
K zahtevku se priložijo izpisek iz registra, kopija delniške knjige, potrdilo o lastništvu za
izvajanje 10. člena (dividende) mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja in
pooblastilo, kadar zavezanec pooblasti drugo osebo, da v njegovem imenu izpolni zahtevek. Kadar iz pooblastilnega razmerja[4] med zavezancem in pooblaščencem izhaja, da se vračilo davka ne izvede na račun zavezanca, ampak njegovemu pooblaščencu, je potrebno na zahtevku navesti poleg podatkov o pooblaščencu tudi podatke o bančnem računu, podatek o številki pooblaščenčevega računa, na katerega naj se izvede vračilo davka (IBAN številka), podatek o lastništvu računa ter naziv in naslov banke, pri kateri je ta račun odprt (SWIFT/BIC koda banke). Na zahtevo davčnega organa je treba predložiti tudi druga dokazila o upravičenosti do ugodnosti po mednarodni pogodbi.
1.4 Oprostitev davka na podlagi Direktive Sveta 2011/96/EU
1.4.1. Pogoji za oprostitev davka
… 
