Pojasnilo državnega organa navajamo v celoti. V pojasnilu ni prikazanih črtanih delov besedila, zato si poglejte originalno objavo FURS; link na dnu dokumenta.
1.0 UVOD
Za davčne zavezance, identificirane za namene DDV, se s 1. 7. 2025 določa obveznost vodenja dveh evidenc v okviru knjigovodstva davčnih zavezancev in predložitve teh evidenc davčnemu organu, in sicer:
- evidence obračunanega DDV in
- evidence odbitka DDV.
Davčni zavezanci morajo za davčna obdobja od 1. julija 2025 dalje davčnemu organu predložiti evidenco obračunanega DDV in evidenco odbitka DDV v elektronski obliki po elektronski poti.
Davčni organ na podlagi predložene evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV za posamezno davčno obdobje za davčnega zavezanca lahko sestavil predizpolnjen obračun DDV, ob izpolnjevanju za to določenih zakonskih pogojev, kot navedeno v nadaljevanju.
Na spletni strani FURS so v zvezi z evidencama v pomoč objavljena različna gradiva:
- Najpogostejša vprašanja in odgovori v zvezi z evidencama in predizpolnitvijo obračuna DDV,
- Primeri izpolnjevanja evidenc obračunanega in odbitka DDV,
- Uvoz pripravljenih evidenc preko portala eDavki,
- Predstavitev izdajanja davčno potrjenih računov v miniBLAGAJNI in njihovo evidentiranje v evidencah DDV,
- Predstavitev vodenja evidenc DDV v miniBLAGAJNI in njihova predložitev v eDavke,
- Primeri izpolnjevanja evidenc obračunanega DDV in odbitka DDV – atipični davčni zavezanci,
- Primeri evidenc – stornacije 88.b člen in
- Navodila za vpogled in preverjanje evidenc obračunanega DDV in odbitka DDV v eDavkih.
1.1 EVIDENCA OBRAČUNANEGA DDV IN EVIDENCA ODBITKA DDV
Vsak davčni zavezanec mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogoči pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV[1].
V tem poglavju je pojasnjeno glede obveznosti vodenja evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV.
1.1.1 Davčni zavezanci, za katere JE določena obveznost vodenja evidenc
Vodenje evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV je obvezna za davčne zavezance:
- ki imajo sedež, stalno/običajno prebivališče v Sloveniji ali zunaj Slovenije (v drugi državi članici ali zunaj Unije) in
- so v Sloveniji identificirani za namene DDV in morajo davčnemu organu predlagati obračune DDV.
Vodenje evidenc je obvezno tudi za davčnega zavezanca s sedežem v drugi državi članici, ki v Sloveniji ni identificiran za namene DDV, če sprošča blago v prosti promet po carinskem postopku 42/63 in ima imenovanega davčnega zastopnika, ki v njegovem imenu izpolnjuje obveznosti in uveljavlja pravice iz naslova DDV (sestavlja in predlaga obračune DDV, vodi in predlaga predpisani evidenci, plačuje DDV, vlaga zahtevke za vračilo presežka odbitka DDV itd.).
Mali davčni zavezanci s sedežem/stalnim/običajnim prebivališčem v Sloveniji, ki so identificirani za namene DDV z identifikacijsko številko z omejenim obsegom uporabe (t.i. atipična identifikacijska številka za DDV) samo zaradi prejemanja in/ali opravljanja t.i. čezmejnih storitev, za katere je določena obrnjena davčna obveznost[2] ali pridobitev blaga[3], morajo voditi evidence samo za transakcije, za katere so identificirani za namene DDV in o katerih poročajo v obračunu DDV, za ostale transakcije, za katere so kot mali davčni zavezanci oproščeni obračunavanja DDV (domača SME ureditev)[4] (o teh ne poročajo v obračunu DDV), obveznost vodenja evidenc ni določena.
1.1.2 Davčni zavezanci, za katere NI določene obveznosti vodenja evidenc
Obveznost vodenja evidenc obračunanega DDV in evidenc odbitka DDV ni določena za davčne zavezance, ki niso identificirani za namene DDV:
- male davčne zavezance s sedežem/stalnim/običajnim prebivališčem v Sloveniji, ki niso identificirani za namene DDV, ker opravljajo samo transakcije, za katere so oproščeni obračunavanja DDV po posebni ureditvi za male davčne zavezance;
- davčne zavezance, ki nimajo sedeža/stalnega/običajnega prebivališča v Sloveniji, in sicer za transakcije, opravljene na ozemlju Slovenije, za katere:
- obračunavajo in plačujejo DDV po posebnih ureditvah VEM-OSS ali
- obračunavajo in plačujejo DDV po posebni ureditvi za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov ali
- so oproščeni obračunavanja DDV po posebni ureditvi za male davčne zavezance (čezmejna SME ureditev)[5],
- so prejemniki teh transakcij, identificirani za namene DDV, določeni kot plačniki DDV[6].
1.1.3 Vsebina evidenc
- Evidenca obračunanega DDV obsega[7] podatke o obdavčenih dobavah blaga in storitev, oproščenih dobavah blaga in storitev s pravico do odbitka DDV ali brez nje, drugih dobavah blaga in storitev, v zvezi s katerimi je DDV dolžan plačati prejemnik blaga ali storitev, prodaji blaga na daljavo in montažo ali instaliranju blaga v drugi državi članici, katerih kraj obdavčitev je druga država članica, uvozu blaga ter obračunanem DDV od opravljenih dobav in obračunanem DDV od nabav blaga in storitev ter pridobitvah blaga, pri katerih je davčni zavezanec kot prejemnik dolžan obračunati DDV.
Evidenca obračunanega DDV vsebuje ime in naslov davčnega zavezanca in njegovo identifikacijsko številko za DDV ter zaporedno številko in naslednje podatke o posamezni listini:
- davčno obdobje;
- datum knjiženja listine;
- številko listine;
- datum listine;
- ime in sedež davčnega zavezanca – prejemnika in njegovo davčno številko oziroma identifikacijsko številko za DDV, če je identificiran za namene DDV in davčni zavezanec razpolaga z njo;
- vrednost dobav blaga in storitev brez DDV;
- vrednost dobav blaga in storitev v Sloveniji, od katerih obračuna DDV prejemnik;
- vrednost dobav blaga znotraj Unije in opravljenih storitev v druge države članice;
- vrednost oproščenih dobav, ločeno s pravico do odbitka oziroma brez pravice do odbitka;
- vrednost oproščenih tristranskih dobav blaga znotraj Unije;
- vrednost prodaje blaga na daljavo;
- vrednost dobav blaga z montažo ali instaliranjem v drugi državi članici;
- znesek obračunanega DDV, izkazan po predpisanih stopnjah, ločeno za domače dobave in za dobave, prejete iz drugih držav članic, od katerih mora prejemnik obračunati DDV, ter za DDV obračunan na podlagi samoobdavčitve, ločeno za prejeto blago in storitve oziroma za uvoz;
- dobave blaga in storitev s pravico do odbitka DDV, pri katerih je kraj dobave zunaj Slovenije;
- ali uveljavlja institut samoprijave po 88.b členu ZDDV-1;
- opombe.
- Evidenca odbitka DDV obsega[8] podatke o nabavi blaga in storitev v Sloveniji, nabavi blaga in storitev ter pridobitvi blaga, za katere je nastala obveznost za obračun in plačilo DDV v Sloveniji, odbitku DDV in DDV, ki se ne sme odbiti.
Evidenca odbitka DDV, vsebuje ime in naslov davčnega zavezanca in njegovo identifikacijsko številko za DDV ter zaporedno številko in naslednje podatke o posamezni listini:
- davčno obdobje;
- datum knjiženja listine;
- številko listine (pri prejetem računu številka računa kot določena od izdajatelja računa);
- datum prejema listine;
- ime in sedež dobavitelja in njegovo identifikacijsko oznako za DDV, če je identificiran za namene DDV;
- vrednost nabav blaga in storitev brez DDV;
- vrednost nabav blaga in storitev v Sloveniji, od katerih obračuna DDV prejemnik;
- vrednost pridobitev blaga iz drugih držav članic brez DDV;
- vrednost prejetih storitev iz drugih držav članic brez DDV;
- vrednost oproščenih nabav blaga in storitev ter oproščenih pridobitev blaga;
- vrednost obdavčenih (brez DDV) in oproščenih nabav nepremičnin;
- vrednost obdavčenih (brez DDV) in oproščenih nabav drugih osnovnih sredstev;
- znesek odbitka DDV, izkazan po predpisanih stopnjah, in od pavšalnega nadomestila;
- znesek DDV, ki se ne odbija;
- ali uveljavlja institut samoprijave po 88.b členu ZDDV-1;
- opombe.
III. Davčni zavezanec pri posredovanju evidenc poleg podatkov, navedenih pod I. in II., navede še[9]:
- kodo države in identifikacijsko številko davčnega zavezanca, za katerega davčni zastopnik iz drugega odstavka 50. člena ZDDV-1 predlaga evidenci;
- obdobje poročanja;
- oznako evidence;
- ali zahteva vračilo DDV;
- ali izračunava odbitni delež;
- ali je nad davčnim zavezancem začet postopek prisilne poravnave ali postopek likvidacije ali stečajni postopek;
- ali je predložil evidenci na podlagi tretjega odstavka 85.b člena ZDDV-1;
- ali uveljavlja institut samoprijave po 88.c členu ZDDV-1 ali predložitev obračuna po izteku predpisanega roka po 52. členu ZDavP-2;
- opombe.
Podrobnejši opis posameznih polj evidenc je v Prilogi 1 tega podrobnejšega opisa.
Davčni zavezanec ima v svojem knjigovodstvu lahko še naprej vzpostavljene t.i. pomožne evidence oz. pomožne stolpce evidenc za namene evidentiranja in spremljanja podatkov (te evidence niso predmet poročanja davčnemu organu). Te evidence…
