Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Delovni čas (ZDR-1)

27.12.2023, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 21 minut

1.3.4 Delovni čas (ZDR-1)

dr. Etelka Korpič-Horvat, dr. Darja Senčur Peček, Strokovni avtorski kolektiv Odvetniške pisarne Bohl d.o.o.

4. DELOVNI ČAS
142. člen
(definicija delovnega časa)

(1) Delovni čas je efektivni delovni čas in čas odmora po 154. členu tega zakona ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom

(2) Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.

(3) Efektivni delovni čas je osnova za izračun produktivnosti dela.

V tem členu sta opredeljena pojma delovni čas in efektivni delovni čas.

Iz drugega odstavka lahko povzamemo, da se kot efektivni čas šteje poleg časa, v katerem delavec dejansko opravlja svoje delo, tudi vsako drugo časovno obdobje, v katerem je delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. V odvisnosti od dejavnosti bi se lahko kot takšna obdobja opredelila na primer čas priprave na delo (preoblačenje v delovna oblačila in podobno), čas organiziranega dežurstva (ko je delavec prisoten na delovnem mestu, dejansko pa delo opravlja le, če je to potrebno), pa tudi delo le v izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, od katerih so nekateri določeni že v prvem odstavku tega člena. Uvrstitev teh in drugih kategorij v efektivni delovni čas je prepuščena področnim zakonom (na primer Zakonu o zdravniški službi, Zakonu o sodniški službi, Zakonu o policiji in drugim) in kolektivnim pogodbam.

Iz prvega odstavka izhaja, da se v delovni čas poleg efektivnega delovnega časa všteva tudi čas odmora (ki je zagotovljen z zakonom) in čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom (kot so letni dopust, plačana odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin, odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov, odsotnost z dela zaradi izobraževanja in druge).

V tretjem odstavku je izrecno opredeljeno, da je osnova za izračun produktivnosti dela efektivni delovni čas in ne delovni čas (v katerega se všteva tudi odmor).

NOVELA ZDR-1D:

20. člen ZDR-1D

Za 142. členom se doda nov 142.a člen, ki se glasi:

?142.a člen

(pravica do odklopa)

(1) Delodajalec mora delavcem zagotoviti pravico do odklopa, s katero zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe.

(2) Ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec, se določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. O sprejetih ukrepih mora delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije).

(3) Če ukrepi iz prvega odstavka tega člena niso določeni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določijo s kolektivno pogodbo ožje ravni.

(4) Če pri delodajalcu ni sindikata, mora delodajalec predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku. Svet delavcev oziroma delavski zaupnik mora podati mnenje v roku osmih dni, delodajalec pa mora pred sprejetjem ukrepov posredovano mnenje obravnavati in se do njega opredeliti.

(5) Če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, mora o vsebini ukrepov delodajalec pred njihovim sprejetjem obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.

(6) Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, je dokazno breme na strani delodajalca.?.

Komentar

S tem členom novela uvaja novo pravico, pravico do odklopa. Ta obvezuje delodajalca, da delavcu omogoči nedostopnost za delo med počitkom ali upravičeno odsotnostjo. Delodajalec mora sprejeti konkretne ukrepe za uresničevanje te pravice, ki naj bodo opredeljeni v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, podjetniški kolektivni pogodbi oziroma splošnem aktu delodajalca. V primeru spora je dokazno breme na strani delodajalca, če delavec trdi, da pravice do odklopa ni

 
 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input: