DAVEK NA DODANO VREDNOST Stopnje DDV, podrobnejši opis (14. izdaja, junij 2026)

1 SPLOŠNO

DDV se obračunava in plačuje po splošni, 22 % stopnji od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga in storitev. Ne glede na navedeno se za dobave blaga in storitev iz Priloge I k ZDDV-1 obračunava in plačuje DDV po nižji, 9,5 % stopnji od davčne osnove, za dobave blaga in storitev iz Priloge IV pa po posebni nižji stopnji 5 % od davčne osnove[1].

Pri izračunu zneska DDV, ki je vsebovan v plačilu, se uporablja preračunana davčna stopnja, ki se izračuna na naslednji način:

                                                              Stopnja DDV X 100
preračunana davčna stopnja = ------------------------------------------------                                                                                                     100 + stopnja DDV

 

Preračunana stopnja 22 % znaša 18,0328 %, preračunana stopnja 9,5 % znaša 8,6758 %, preračunana stopnja 5 % znaša 4,7619 %.

 

Če je za posamezno blago ob uvozu, glede na namen uporabe, mogoče uporabiti splošno ali nižjo davčno stopnjo, se lahko nižja davčna stopnja uporabi le, če davčni zavezanec blago uporabi za namen, za katerega je predpisana nižja davčna stopnja.

 

Po preračunani predpisani stopnji se DDV obračuna od izvršenih predplačil za bodoče dobave blaga in storitev. Po predpisani stopnji se DDV obračuna od danih predplačil za dobave, kjer je prejemnik blaga ali storitev določen kot plačnik DDV v skladu s 76.a členom ZDDV-1.

 

Za razvrstitev izdelkov po tem zakonu se uporablja kombinirana nomenklatura carinske tarife, za razvrstitev dejavnosti pa standardna klasifikacija dejavnosti.

 

Tarifne oznake, uporabljene v Pravilniku o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - Pravilnik, so navedene v kombinirani nomenklaturi Evropske unije, objavljeni kot Priloga I Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 256 z dne 7. 9. 1987, str. 1), zadnjič spremenjene z  Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/1926 z dne 22 septembra 2025 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 2025/1926 2024/2522 z dne 31. 10. 2025).

 

Šifre standardne klasifikacije dejavnosti, uporabljene v Pravilniku, so opredeljene v Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti.

 

V nadaljevanju so pojasnjene posamezne točke Priloge I in Priloge IV k ZDDV-1[2], ki določata, za katere dobave blaga in storitve se uporabi nižja stopnja oz. posebna nižja stopnja DDV ter členi Pravilnika, ki dodatno pojasnjujejo navedene točke Priloge I in Priloge IV.

 

2. Priloga I – 9,5 %

 

2. 1 HRANA (VKLJUČNO S PIJAČO, RAZEN ALKOHOLNIH PIJAČ IN PIJAČ Z DODANIM SLADKORJEM ALI SLADILI TER PRIPRAVKOV ZA PRIPRAVO PIJAČ Z DODANIM SLADKORJEM ALI SLADILI) ZA LJUDI IN ŽIVALI - 1. TOČKA PRILOGE I K ZDDV-1

 

V skladu s 1. točko Priloge I k ZDDV-1 je z nižjo stopnjo DDV obdavčena hrana (vključno s pijačo, razen alkoholnih pijač in pijač z dodanim sladkorjem ali sladili ter pripravkov za pripravo pijač z dodanim sladkorjem ali sladili) za ljudi in živali; žive živali, semena, rastline in primesi, ki so (običajno) namenjene za pripravo hrane; izdelki, ki se (običajno) uporabljajo kot dodatki k hrani ali kot njen nadomestek.

 

Pravilnik v 48. členu določa, da se med izdelke (blago) iz 1. točke Priloge I k ZDDV-1 uvrščajo izdelki in kmetijski pridelki, ki so samostojno ali kot dodatki in nadomestki, primerni za zaužitje brez predhodne priprave ali po običajnem postopku priprave hrane kot hrana za ljudi oziroma krma za živali (v nadaljevanju: hrana), ter kmetijski pridelki (semena, rastline in žive živali), ki se pridelujejo z namenom zagotavljanja surovin za pripravo hrane za ljudi oziroma krme za živali in spadajo pod naslednje oznake kombinirane nomenklature (v nadaljnjem besedilu: tarifna oznaka):

1. žive živali (tarifne oznake: od 0101 do vključno 0105), žive ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji (tarifne oznake: 0301 razen 0301 11 00 in 0301 19 00, 0306, 0307 in 0308) ter živi kunci, žabe, srnjad, jerebice, fazani in druga divja perutnina;
2. meso in drugi užitni klavnični izdelki (tarifne oznake: od 0201 do vključno 0210);
3.  druge užitne ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji (tarifne oznake: od 0302 do vključno 0308);
4. mlečni izdelki (tarifne oznake: od 0401 do vključno 0406);
5. perutninska in ptičja jajca (tarifni oznaki: 0407 in 0408);
6. naravni med (tarifna oznaka: 0409 00 00);
7. drugi užitni izdelki živalskega izvora (tarifni oznaki: 0410 00 00 in 0504 00 00);
8. užitne vrtnine, koreni in gomolji (tarifne oznake: od 0701 do vključno 0714);
9. užitno sadje in oreški (tarifne oznake: od 0801 do vključno 0813);
10. kava, čaj in začimbe (tarifne oznake: od 0901 do vključno 0910);
11. žita (tarifne oznake: od 1001 do vključno 1008);
12. proizvodi mlinske industrije (tarifne oznake: od 1101 00 do vključno 1106), škrob pod tarifno oznako 1108;
13.  oljna semena in plodovi (tarifne oznake: 1201 90 00, 1202 41 00, 1202 42 00, 1203 00 00, 1204 00 90, 1206 00 91, 1206 00 99, 1207 10 00, 1207 30 00, 1207 40 90, 1207 50 90, 1207 60 00, 1207 70 00, 1207 91 90, 1207 99 91), bučno seme pod tarifno oznako 1207 99 96, moka iz soje (tarifna oznaka: 1208 10 00), zdrobljeno ali mleto makovo seme pod tarifno oznako 1208 90 00;
14. razne rastline in njihovi deli (tarifna oznaka: 1211), rožiči (tarifna oznaka: 1212 92 00), alge (tarifna oznaka: 1212 21 00), koščice in jedrca in drugo, primerno za človeško        prehrano (tarifni oznaki: 1212 94 00 in 1212 99 95), rastlinski sokovi in ekstrakti pod tarifno oznako 1302 19 70;
15. žitna slama in pleve (tarifna oznaka: 1213 00 00), rumena (podzemna) koleraba, krmna pesa, krmne korenovke; seno, lucerna, detelja, turška detelja, krmni ohrovt,  volčji bob, grašica in podobni pridelki za krmo (tarifna oznaka: 1214);
16. masti in olja živalskega, rastlinskega ali mikrobnega izvora (tarifne oznake: 1501 10 90, 1501 20 90, 1501 90 00, 1502 10 90, 1502 90 90, 1506 00 00, 1507 10 90, 1507 90 90, 1508 10 90, 1508 90 90, 1509, 1511 10 90, 1511 90 11, 1511 90 19, 1511 90 99, 1512 11 91, 1512 11 99, 1512 19 90, 1512 21 90, 1512 29 90, 1513 11 91, 1513 11 99, 1513 19 11, 1513 19 19, 1513 19 91, 1513 19 99, 1513 21 30, 1513 21 90, 1513 29 11, 1513 29 19, 1513 29 50, 1513 29 90, 1514 11 90, 1514 19 90, 1514 91 90, 1514 99 90, 1515 19 90, 1515 21 90, 1515 29 90, 1515 30 90, 1515 50 19, 1515 50 99, 1515 90 29, 1515 90 39, 1515 90 51, 1515 90 59, 1515 90 91, 1515 90 99, 1516 in 1517), masti in olja rib in morskih sesalcev pod tarifno oznako 1504;
17. izdelki iz mesa, rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev (tarifne oznake: 0306, 0307, 0308, od 1601 00 do vključno 1605);
18. sladkor in sladkorni proizvodi (tarifne oznake: od 1701 do vključno 1704);
19. kakav v prahu, brez dodatka sladkorja ali drugih sladil (tarifna oznaka: 1805 00 00) ter čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav (tarifna oznaka: 1806);
20. izdelki iz žit, moke, škroba ali mleka; slaščičarski izdelki (tarifne oznake: od 1901 do   vključno 1905);
21. proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin (tarifne oznake: od 2001 do  vključno 2009);
22. razna živila (tarifne oznake: od 2101 do vključno 2106), razen sladkornih sirupov in pripravkov za pripravo pijač, ki vsebujejo dodan sladkor ali sladila (tarifne oznake 2106 90 30 do vključno 2106 90 59 in 2106 90 98)[3];
23. sokovi (tarifna oznaka: 2009); vode, vključno z mineralnimi vodami in sodavicami (tarifna oznaka: 2201); vode, vključno z mineralnimi vodami in sodavicami ter druge brezalkoholne pijače iz tarifne oznake 2202, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali sladil; tekoča hrana za bolnike in prehranska dopolnila (tarifna oznaka 2202 99); kis in nadomestki kisa (tarifna oznaka: 2209 00);
24. ostanki in odpadki živilske industrije (tarifne oznake: od 2301 do vključno 2306, 2308 00);
25. izdelki, ki se uporabljajo kot krma (hrana) za živali (tarifna oznaka: 2309);
26. sol pod tarifnima oznakama 2501 00 10 in 2501 00 91;
27. morska pena pod tarifno oznako 2530 90 70;
28. sladila, in sicer manitol (tarifna oznaka: 2905 43 00), sorbitol (tarifni oznaki: 2905 44 in

       3824 60) in acesulfam (tarifna oznaka: 2934 99 90); lecitin (tarifna oznaka 2923 20 00);

       saharin in njegove soli (tarifna oznaka: 2925 11 00), provitamini in vitamini (tarifna

       oznaka: 2936); matični mleček pod tarifno oznako 3001 20 90;

29. preparati za zaslajevanje (tarifni oznaki: 3824 99 92 in 3824 90 93) in dietetična sol pod

       tarifno oznako 3824 99 96.

 

Ne glede na zgoraj navedeno se uporabi splošna stopnja DDV za izdelke in kmetijske pridelke, ki so sicer uvrščeni v eno izmed tarifnih oznak iz prejšnjega odstavka, vendar se ne uporabljajo kot hrana ali kot surovina za pripravo hrane niti niso uvrščeni med živali za pitanje ter semena in sadike, ki so namenjene izključno uporabi v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, določene v prvem, drugem in tretjem odstavku 55. člena tega pravilnika. Prav tako se splošna stopnja DDV, ne glede na prejšnji odstavek, uporabi za izdelke, ki vsebujejo več kot 0,5 volumskega odstotka alkohola pri 20 °C oziroma 0,4 masnega odstotka alkohola v izdelku.

V skladu z prvim odstavkom 48. člena Pravilnika je obdavčena tudi prodaja pijač in hrane iz prodajnih avtomatov (sendvičev, čokolad, prigrizkov ...) in prodaja toplih in hladnih napitkov iz prodajnih avtomatov (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: G/47.2), razen alkoholnih pijač in izdelkov, ki vsebujejo več kot 0,5 volumenskega odstotka alkohola pri 20 °C oziroma 0,4 masnega odstotka alkohola v izdelku. Če se pri prodaji napitkov iz prodajnih avtomatov glede na značilnosti prodajnega avtomata ne more zagotoviti podatka o tem, ali gre za napitek z dodanim sladkorjem ali sladili ali ne, je prodaja napitka obdavčena po nižji stopnji DDV le, če prodajni avtomat pripravi napitek brez vsebnosti sladkorja ali sladil, kupcu pa lahko omogoča, da sam izbere možnost dodajanja sladkorja ali sladil.

 

2.1.1 Stopnja DDV za dobavo čebeljega voska in satnih osnov (1. 10. 2019, 4. 2. 2025)

Odgovor:

Dobava čebeljega voska in dobava satnih osnov je obdavčena z DDV po splošni stopnji.

 

Podrobneje

Čebelji voski so v carinski tarifi razvrščeni v poglavje 15 – Masti in olja živalskega, rastlinskega in mikrobnega izvora, s tarifno oznako 1521 90 91.

 

Čebelji vosek s tarifno oznako 1521 90 91 v povezavi s 16. točko prvega odstavka 48. člena Pravilnika ne izpolnjuje pogojev za uporabo nižje stopnje DDV, zato se dobava čebeljega voska obdavči po splošni stopnji DDV.

 

V 12. točki Priloge I je določeno, da se nižja stopnja DDV uporablja za dobavo živali za pitanje, semena, sadike, gnojila, fitofarmacevtska sredstva ter storitve, ki so namenjene izključno uporabi v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu.

 

Pri izdelavi satnih osnov gre za tehnološki proces, kjer se čebelji vosek ali plastika s pomočjo tehnoloških pripomočkov (npr. stiskalnice) predela v satne osnove (naravne ali plastične) želenih oblik in dimenzij. V primeru, kadar proizvajalec dobavi satne osnove, ki jih je izdelal iz lastnih zalog surovin in materiala (plastike ali čebeljega voska), se takšna transakcija obravnava kot dobava blaga (trgovina na debelo ali maloprodaja). Kadar pa proizvajalec izdela satne osnove iz surovin in materiala (čebeljega voska) čebelarja, pa proizvajalec opravi storitev izdelave satnih osnov, vendar pa pri tem ne gre za takšne storitve, ki bi jih bilo v skladu s SKD 2025 možno uvrstiti med storitve iz 12. točke Priloge I k ZDDV-1, zato je dobava satnih osnov in opravljena storitev izdelave satnih osnov obdavčena z DDV po splošni stopnji.

 

 

 

2.1.3 Uvrstitev blaga in stopnja DDV za posušena neoluščena bučna semena sorte buč Cucurbita pepo L. Cucurbita Maxima (1. 1. 2020, 4. 2. 2025)

 

Odgovor

Za sušena bučna semena, ki ne morejo več kaliti in se uvrščajo pod tarifno oznako KN 1212 99 95, se obračuna in plačuje splošna, 22 % stopnja DDV.

 

Podrobneje

Uvrščanje blaga v carinsko tarifo poteka na podlagi natančnega opisa blaga, podatkov o materialni sestavi blaga in namenu uporabe blaga. Pri uvrščanju je treba upoštevati splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature (KN), ter opombe k oddelkom in posameznim poglavjem v kombinirani nomenklaturi. Prav tako je treba upoštevati tudi Uredbe o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo, ter obstoječo sodno prakso.

 

Evropsko sodišče je v zadevi C-635/13, katere predmet so bila surova, neoluščena bučna semena razsodilo: »Predložitveno sodišče mora za tarifno uvrstitev bučnih semen iz postopka v glavni stvari najprej ugotoviti, ali se ta običajno uporabljajo za ekstrakcijo jedilnih ali industrijskih olj ali maščob, ne da bi bila zajeta s tarifnimi številkami od 1201 do 1206 kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi v različicah, kot zaporedno izhajata iz Uredbe Komisije (ES) št. 1549/2006 z dne 17. oktobra 2006 in Uredbe Komisije (ES) št. 1214/2007 z dne 20. septembra 2007. Če to drži, je treba navedena semena uvrstiti v tarifno številko 1207 kombinirane nomenklature zaradi njihove lastnosti oljnih semen, in to ne glede to, da se dejansko uporabljajo za ekstrakcijo jedilnih ali industrijskih olj ali maščob, za setev ali za prehrano ljudi. V nasprotnem primeru je treba navedena semena uvrstiti v tarifno številko 1209 kombinirane nomenklature, če lahko ob uvozu še kalijo, in to ne glede na to, da se dejansko uporabljajo za setev ali za človeško prehrano, ali v tarifno številko 1212 kombinirane nomenklature, če ne morejo več kaliti«.

 

Blago v zadevi so posušena, neoluščena bučna semena vrste Cucurbita pepo L. Cucurbita Maxima, ki se še nahajajo v beli zunanji lupini. Po navedbah uvoznika se uporabljajo za prehrano. Glede na vrsto bučnih semen lahko izključimo uvrstitev pod tarifno številko 1207, saj se običajno ne uporabljajo za ekstrakcijo jedilnih olj.

 

Tako se posušena, neoluščena bučna semena, če ob uvozu še kalijo, lahko uvrstijo pod tarifno oznako KN 1209 91 80. Če pa omenjena semena ob uvozu ne morejo več kaliti, se uvrščajo pod tarifno oznako KN 1212 99 95, kar potrjujeta sodba evropskega sodišča v zadevi C-229/06 ter mnenje svetovne carinske organizacije.

 

V skladu s 1. točko Priloge I k ZDDV-1 se nižja stopnja DDV uporablja za hrano (vključno s pijačo, razen alkoholnih pijač in pijač z dodanim sladkorjem ali sladili ter pripravkov za pripravo pijač z dodanim sladkorjem ali sladili) za ljudi in živali; žive živali, semena, rastline in primesi, ki so (običajno) namenjene za pripravo hrane; izdelke, ki se (običajno) uporabljajo kot dodatki k hrani ali kot njen nadomestek.

 

V skladu s 13. točko prvega odstavka 48. člena Pravilnika se nižja stopnja DDV med drugim uporablja za bučno seme pod tarifno oznako 1207 99 96.

 

V skladu z 12. točko Priloge I k ZDDV-1 se nižja stopnja DDV uporablja za živali za pitanje, semena, sadike, gnojila, fitofarmacevtska sredstva, biotična sredstva za varstvo rastlin ter storitve, ki so namenjene izključno uporabi v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu. Pravilnik v peti alineji tretjega odstavka 55. člena določa, da se med semena in sadike iz 12. točke Priloge I k ZDDV-1 med drugim uvrščajo semena in sadike kmetijskih in gozdnih rastlin, ki so dane v promet v skladu s predpisi, ki urejajo promet s semeni in sadikami in so uvrščene pod naslednje tarifne oznake: seme, plodovi in trosi za setev (tarifna oznaka: 1209, razen 1209 301 00 in 1209 99 91).

 

Nadalje se v skladu z 20. točko Priloge I k ZDDV-1 nižja stopnja DDV uporablja za dobavo lončnic, sadik in rezanega cvetja.

 

Nižja stopnja DDV se v skladu s 59.d členom pravilnika uporablja za okrasne rastline iz tarifnih oznak: 0601, 0602, 0603 in 0604 ter semena okrasnih rastlin iz tarifne oznake: 1209.

 

Ker se ne uvrščajo v tarifno oznako 1207 99 96 oziroma 1209, se za sušena bučna semena, ki ob uvozu ne morejo več kaliti in se uvrščajo pod tarifno oznako 1212 99 95, obračuna in plačuje splošna, 22 % stopnja DDV.

 

Prav tako se za sušena bučna semena, ki ob uvozu še lahko kalijo in se uvrščajo pod tarifno oznako 1209 91 80, obračuna in plačuje splošna, 22 % stopnja DDV, ker se, čeprav se uvrščajo pod tarifno oznako 1209, v skladu z izjavo uvoznika ne uporabljajo za dobavo ločnic, sadik in rezanega cvetja, ampak za namene prehrane. Ker se ta semena uporabljajo za namene prehrane, tudi ni mogoča nižja stopnja v skladu z 12. točko Priloge k ZDDV-1.

 

2.1.4 Prehranska dopolnila in uporaba nižje stopnje DDV (1. 1. 2020, 4. 2. 2025)

 

Odgovor

Nižja stopnja DDV se po 1. točki Priloge I k ZDDV-1 uporabi za prehranska dopolnila, ki se uvrstijo v eno izmed tarifnih številk iz prvega odstavka 48. člena Pravilnika in se uporabijo kot hrana ali kot surovina za pripravo hrane (npr. se ne uporabljajo v kozmetične namene).

 

Podrobneje

Za prehranska dopolnila, ki sicer na podlagi poimenovanj carinske tarife npr. sodijo med živila, rastline in njihove dele, rastlinske sokove in ekstrakte (in se tudi uvrstijo v eno izmed tarifnih oznak iz prvega odstavka 48. člena Pravilnika), vendar se ne uporabljajo kot hrana ali surovina za pripravo hrane, se uporabi splošna stopnja DDV.

 

Iz ustaljene sodne prakse Sodišča EU izhaja, da je uporabo nižje stopnje, ki je po Direktivi Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu DDV priznana državam članicam, treba razlagati ozko, saj ta predstavlja odstopanje od načela uporabe splošne stopnje DDV. Poleg tega je treba Seznam dobav blaga in storitev iz Priloge III Direktive Sveta 2006/112/ES, za katere se lahko uporabljajo nižje stopnje, razlagati samostojno in enotno v celotni EU, saj ne napotuje izrecno na pravo držav članic. Države članice so tako pri določitvi dobav blaga in storitev, za katere se uporablja nižja stopnja DDV, zavezane spoštovati obrise kategorij, kot so opredeljene v Prilogi III, pri čemer je za vključitev v 1. točko zadevne priloge treba upoštevati še, da so to lahko »živila (vključno s pijačami, razen alkoholnih pijač) za prehrano ljudi in živali; žive živali, semena, rastline in sestavine, ki so običajno namenjene za pripravo živil; proizvodi, ki se običajno uporabljajo kot dodatki ali nadomestki živil«.

                                                                                                       

Navajamo nekaj primerov:

 

Ime proizvoda	Oznaka KN	DDV
beljakovinski pripravki (s katerimi se nadomešča obroke)	Brez natančne sestave se lahko določi le 4 mestna oznaka 2106	9,5 %  oziroma 22 %, če gre za pripravke za pripravo pijač, ki vsebujejo dodan sladkor ali sladila (tarifne oznake 2106 90 30 do vključno 2106 90 59 in 2106 90 98)
šumeče tablete magnezij	2106 90 92 ali 2106 90 98 (odvisno od vsebnosti sladkorja/škroba/mlečnih maščob)	2106 90 92 - 9,5 % 2106 90 98 - 22 %
vitamin C v obliki šumečih tablet	2106 90 92 ali 2106 90 98 (odvisno od vsebnosti sladkorja/škroba/mlečnih maščob)	2106 90 92 - 9,5 % 2106 90 98 - 22 %
pesin sok	2202 99 19 (običajno je laktofermentiran)	9,5 % oziroma 22 %, če vsebuje dodan sladkor ali sladila
borovnice v prahu	1106 31 90 (čiste), če gre za preparat 2106 90 92 ali 2106 90 98 (odvisno od vsebnosti sladkorja/škroba/mlečnih maščob)	1106 31 90 in 2106 90 92 - če se uporabijo kot hrana ali kot surovina za pripravo hrane – 9,5 %, če se uporabijo npr. v kozmetične namene – 22 % - 2106 90 98 – 9,5 % (če ne gre za pripravek za pripravo pijač)
tablete za lase	2106 90 92 ali 2106 90 98 (odvisno od vsebnosti sladkorja/škroba/mlečnih maščob)	2106 90 92 - 9,5 % 2106 90 98 – 9,5 %
magnezijev granulat	2106 90 92 ali 2106 90 98 (odvisno od vsebnosti sladkorja/škroba/mlečnih maščob)	2106 90 92 - 9,5 % 2106 90 98 - 22 %
kolagen v kapsulah	2106 90 92 ali 2106 90 98 (odvisno od vsebnosti sladkorja/škroba/mlečnih maščob)	2106 90 92 - 9,5 % 2106 90 98 – 9,5 %
omega 3 kapsule – ribje olje v kapsulah	2106 90 92	9,5 %

 

 

2.1.5 Ali mora davčni zavezanec, ki prodaja blago, pri katerem sta mogoči obe DDV stopnji, kupca vprašati, za kakšen namen bo nabavljeno blago uporabil? Kako je glede dokazovanja namena uporabe? (1. 1. 2020)

 

 

Odgovor

Davčni zavezanec mora namen uporabe blaga, ki ga uvaža oziroma pridobiva iz drugih držav članic EU, določiti ob uvozu oziroma ob pridobitvi blaga (npr. davčni zavezanec, ki uvaža ali pridobi iz druge države članice borovnice v prahu za izdelavo krem za nego kože ne more uporabiti nižje stopnje DDV). Navedeno pomeni, da mora davčni zavezanec ob uvozu blaga iz 1. točke priloge I. k ZDDV-1 iz tretjih držav ali pridobitvi tega blaga iz drugih držav članic EU obračunati in plačati DDV po splošni stopnji, če ga uvaža oz. pridobiva za uporabo v druge namene, kot za hrano ali surovino za pripravo hrane. Če pride do spremembe uporabe, se mora od uvoza/pridobitve blaga opraviti ustrezen popravek stopnje DDV.

 

Podrobneje

V vseh primerih prodaje blaga iz 1. točke priloge I. k ZDDV-1 na notranjem trgu se pri prodaji tega blaga končnemu potrošniku šteje, da se bo to blago uporabilo kot hrana (od kupcev – končnih potrošnikov podatka o namenu uporabe ni treba posebej pridobivati).

 

Pri prodaji prej navedenega blaga drugemu davčnemu zavezancu je treba namen uporabe določiti ob dobavi. Glede dokazovanja namena uporabe blaga iz 1. točke Priloge I. k ZDDV-1, ki je pomembno za pravilno določitev stopnje DDV, pojasnjujemo, da mora biti namen uporabe podprt z objektivnimi dokazili. Kateri so ti dokazi, je odvisno od primera do primera. Če iz okoliščin primera izhaja, da bi davčni zavezanec – prodajalec, identificiran za DDV, lahko vedel, da bo to blago pri kupcu uporabljeno za druge namene kot za hrano ali surovino za pripravo hrane, lahko zaradi davčne gotovosti pri prodaji prej navedenega blaga od kupca – davčnega zavezanca o njegovem namenu uporabe blaga pridobi izjavo (lahko je navedena tudi kot klavzula na naročilnici ali kot pogodbeno določilo). Izjava kupca je lahko tudi nenapisana oz. konkludentna (izjava s tihim soglasjem; npr. če kupec sprejme račun z obračunanim DDV po nižji stopnji, se s tem šteje, da se strinja, da bo blago uporabil za hrano). Če po opravljeni dobavi pride pri kupcu do spremembe namena uporabe, dobavitelju zaradi tega ni treba popravljati obračunanega DDV, ki ga je moral obračunati na dan nastanka obdavčljivega dogodka in v višini, ki je izkazan na računu izdanem kupcu. S tem se zagotavlja gotovost pri davčnem zavezancu – dobavitelju, ki glede na okoliščine primera ne bi mogel vedeti, kakšen je dejanski namen uporabe tega blaga pri kupcu – davčnem zavezancu.

 

2.1.6 Ali mora prodajalec blago, pri katerem sta mogoči obe DDV stopnji, na svojem ceniku navesti obe DDV stopnji? (1. 1. 2020)

DDV zakonodaja označevanja cen na ceniku ne ureja (določa pa kot obvezen podatek na računu med drugim tudi stopnjo DDV oz. pri poenostavljenem računu informacijo, potrebna za izračun DDV).

2.1.7 Kakšna je stopnja DDV za slamice iz riževe moke? (1. 1. 2020)

 

Odgovor

Za riževe slamice, ki se uvrščajo pod tarifno oznako 1902 19 90 in so namenjene kot pripomoček za pitje in jih ni mogoče zaužiti brez predhodnega kuhanja, se obračuna splošna, 22-odstotna stopnja.

 

Podrobneje

 

Riževe slamice so sicer uvrščene v KN 1902 19 90, vendar je pri tem odločilnega pomena, da se uporabljajo za pitje pijač (kot pripomoček za pitje) in ne za hrano, kar je pogoj iz drugega odstavka 48. člena Pravilnika. Slamic ni mogoče zaužiti brez kuhanja (vsaj 30 minut), kar pomeni, da se dejansko nikoli ne zaužijejo.

 

 

2.1.8. Šumeče tablete (4. 2. 2025)

 

Odgovor

Šumeče tablete, ki se uvrščajo v tarifno oznako 2106 90 92, so obdavčene z nižjo stopnjo DDV. Vsebnosti sladkorja ali sladil se ne preverja. Pod tarifno oznako 2106 90 92 se uvrščajo šumeče tablete s sladili in/ali vsebnostjo sladkorja do 5 mas.% sladkorja. Šumeče tablete, ki vsebujejo več kot 5 mas.% sladkorja, se uvrščajo v tarifno oznako 2106 90 98. Te šumeče tablete so obdavčene po splošni stopnji DDV. 

 

 

2.1.9 Čaji (4. 2. 2025)

 

Odgovor

Mešanice različnih rastlin za pripravo herbalnih napitkov (čaji v filter vrečkah ali v manjših pakiranjih (škatlice)), se uvrščajo pod tarifno oznako 2106 90 92. Za te mešanice se uporabi nižja stopnja DDV. Instant čaji se uvrščajo pod oznako 2106 90 92, če vsebujejo sladila in/ali sladkor do 5 mas.% ali pod tarifno oznako  2106 90 98, če vsebujejo več kot 5 mas.% sladkorja. Za instant čaje, ki se uvrščajo pod tarifno oznako 2106 90 92, se uporabi nižja stopnja DDV, za druge pa splošna stopnja DDV.

 

2.1.10 Pripravki za pripravo vitaminskih ali izotoničnih napitkov v prahu (4. 2. 2025)

 

Odgovor

Pripravki za pripravo vitaminskih ali izotoničnih napitkov v obliki prahu, ki vsebujejo več kot 5 mas.% sladkorja, se uvrščajo pod tarifno oznako 2106 90 98. Za te izdelke se uporabi splošna stopnja DDV.

 

2.1.11 Dobava napitkov na osnovi mleka, kave, sladkorja, vode – pakiranih v plastični kozarček – prek prodajnega avtomata. (4. 2. 2025)

 

Odgovor

Navedeni napitki, ki nastanejo v avtomatu in so pakirani v lonček, se uvrščajo v tarifne oznake 2202 99 91 do 2202 99 99 (odvisno od vsebnosti mlečnih maščob), enako kot pripravljeni napitki v plastenkah ali pločevinki v trgovini.

 

Npr. kupec na avtomatu kupi napitek. Velja:

• če avtomat že v osnovi pripravlja napitek z dodanim sladkorjem (že v sestavinah napitka je dodan sladkor ali sladilo), se tak napitek obdavči po splošni stopnji DDV (ne glede na nastavitev avtomata);
• če avtomat v osnovi pripravlja napitek brez dodanega sladkorja ali sladil (v sestavinah napitka ni dodanega sladkorja ali sladila), in se glede na značilnosti prodajnega avtomata ne more zagotoviti podatka o tem, ali gre za napitek z dodanim sladkorjem ali sladili ali ne, se tak napitek obdavči:
• z nižjo stopnjo DDV, če avtomat sam avtomatično ne dodaja sladkorja, ampak je dodajanje sladkorja izbira kupca (avtomat je nastavljen tako, da napitku ne doda sladkorja ali sladila);
• s splošno stopnjo DDV, če avtomat sam avtomatično doda sladkor (avtomat je nastavljen tako, da napitku avtomatično doda sladkor ali sladila), kupec pa ima možnost izbire, bodisi dodajanja dodatnega sladkorja ali pa izbire napitka brez sladkorja (preklica dodajanja sladkorja s strani avtomata).

 

2.1.12 Limonin sok (4. 2. 2025)

 

Odgovor

 

Limonin sok, narejen iz zgoščenega soka limon in konzervansa (brez dodanega sladkorja) se uvršča pod tarifno oznako 2009 31. Za ta izdelek se uporabi nižja stopnja DDV.

 

2.1.13 Napitek Kombucha (4. 2. 2025)

 

Odgovor

 

Proizvod »KOMBUCHA« je fermentiran, rahlo gaziran, brezalkoholni napitek, sestavljen iz mešanice kombuče, poparka ingverja in limonske trave, ter dodanim ogljikovim dioksidom in naravne arome ingverja (ne vsebuje dodanega sladkorja) se uvršča pod tarifno oznako 2202 99 19. Za ta izdelek se uporabi nižja stopnja DDV.

 

2.1.14 Pripravek v prahu, ki vsebuje kakav za izdelavo vroče čokolade (4. 2. 2025)

 

Odgovor

 

Proizvod	Uvrstitev v KN	stopnja DDV
Pripravek v prahu, ki vsebujejo kakav za izdelavo vroče čokolade, v izvirnih pakiranjih z maso nad 2 kg	1806 20 95	9,5 %
Pripravek v prahu, ki vsebujejo kakav za izdelavo vroče čokolade, v izvirnih pakiranjih z maso pod 2 kg	1806 90 70	9,5 %

 

2.1.15 Ali za prehranska dopolnila iz tarifne oznake 2106 90 98 vedno velja nižja stopnja, ne glede na način apliciranja (kot prah ali s tekočino) (21. 3. 2025).

 

Odgovor

 

Prehranska dopolnila, ki so z vidika konzumacije za kupca primerljiva z vitaminskimi, multivitaminskimi in drugimi napitki, se z vidika DDV obravnavajo enako. Kadar je prehransko dopolnilo namenjeno za pripravo pijače, ki jo kupec zaužije, se obravnava enako kot primerljivi pripravki za pripravo pijač in se obdavči po splošni stopnji DDV, če vsebuje dodan sladkor ali sladilo. To velja za vse oblike prehranskih dopolnil za pripravo pijače za zaužitje (npr. prašek, šumeče tablete…). Sodišče Evropskih skupnosti je že razsodilo, da je DDV zakonodaja vezana na uporabo kombinirane nomenklature in ne na status izdelka v okviru področnih zakonodaj. Status živila (npr. prehransko dopolnilo) v okviru področnih zakonodaj torej ne vpliva na DDV obravnavo takšnih živil.

 

V primeru, da gre za pripravek za pripravo pijač, je ta obdavčen po splošni stopnji DDV, če vsebuje dodan sladkor ali sladila. Morebitno drugačno stališče bi imelo za posledico, da bi bili vsi pripravki za pripravo pijač s statusom prehranskega dopolnila izvzeti iz uporabe splošne stopnje DDV, vključno z vitaminskimi praški za pripravo pijač različnih blagovnih znamk in tudi trgovskih znamk. S takšnim tolmačenjem se ne bi sledilo namenu in zasledovanemu cilju ukrepa višje obdavčitve sladkih pijač in pripravkov za pripravo sladkih pijač, saj bi bili praktično vsi pripravki za pripravo pijač, ki vsebujejo dodan sladkor ali sladila, obdavčeni po nižji stopnji DDV.

 

2.1.16 Stopnja DDV pri dobavi toplih napitkov iz prodajnih avtomatov - zakaj napitek ni obdavčen po nižji, 9,5-odstotni stopnji, če so posamezne sestavine napitka obdavčene po nižji stopnji? (4. 4. 2025)

 

Odgovor

Katera stopnja DDV se uporabi pri prodaji končnega izdelka, je odvisno od razvrstitve tega
izdelka v kombinirano nomenklaturo carinske tarife in ne od stopnje DDV, po kateri so bile
posamezne sestavine tega izdelka obdavčene niti od tega, po kateri stopnji bi bile te posamezne
sestavine obdavčene.

 

Podrobneje

Obdavčitev napitkov iz prodajnih avtomatov je pojasnjena v tretjem odstavku 48. člena Pravilnika, ki določa, da je v skladu s prvim odstavkom tega člena obdavčena tudi prodaja pijač in hrane iz prodajnih avtomatov (sendvičev, čokolad, prigrizkov ...) in prodaja toplih in hladnih napitkov iz prodajnih avtomatov (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: G/47.2), razen alkoholnih pijač in izdelkov, ki vsebujejo več kot 0,5 volumenskega odstotka alkohola pri 20°C oziroma 0,4 masnega odstotka alkohola v izdelku. Če se pri prodaji napitkov iz prodajnih avtomatov glede na značilnosti prodajnega avtomata ne more zagotoviti podatka o tem, ali gre za napitek z dodanim sladkorjem ali sladili ali ne, je prodaja napitka obdavčena po nižji stopnji DDV le, če prodajni avtomat pripravi napitek brez vsebnosti sladkorja ali sladil, kupcu pa lahko omogoča, da sam izbere možnost dodajanja sladkorja ali sladil.

 

V carinsko tarifo se vedno razvrsti končni izdelek in ne posamezne sestavine, ki so vključene v končni izdelek. Napitki na osnovi mleka, kave in vode, ki nastanejo v avtomatu, se uvrščajo v tarifne oznake 2202 99 91 do 2202 99 99 (odvisno od vsebnosti mlečnih maščob). Če vsebujejo dodan sladkor ali sladilo, so obdavčeni po splošni stopnji DDV.

 

 

 

 

 

 

 

 

2.1.17 Stopnja DDV pri prodaji živih čričkov in kobilic (12.6. 2026)

 

Odgovor

Za dobavo živih čričkov in kobilic, uvrščenih pod tarifno oznako KN 0106 49 00, se uporablja splošna stopnja DDV v višini 22 %.

 

Podrobneje

Pravilnik v prvi točki prvega odstavka 48. člena taksativno našteva tarifne oznake živih živali, za katere se uporablja nižja stopnja DDV. Med navedenimi tarifnimi oznakami ni tarifne oznake KN 0106, pod katero se uvrščajo živi črički in kobilice.

 

V 25. točki prvega odstavka 48. člena Pravilnika je nadalje navedena tudi tarifna oznaka KN 2309, v katero se uvrščajo pripravki, ki se uporabljajo kot krma za živali, za katere se prav tako uporablja nižja stopnja DDV. Dejstvo, da se živi črički in kobilice uporabljajo kot hrana za živali, samo po sebi ne vpliva na uporabo nižje stopnje DDV, če ustrezna tarifna oznaka ni izrecno navedena med tarifnimi oznakami, za katere je predpisana uporaba nižje stopnje DDV. Zato se za dobavo živih čričkov in kobilic pod tarifno oznako KN 0106 49 00 uporablja splošna stopnja DDV v višini 22 %, ne glede na njihov namen uporabe kot hrana za živali.

 

2.2 DOBAVA VODE - 2. TOČKA PRILOGE I K ZDDV-1

 

V skladu z 2. točko Priloge I k ZDDV-1 je z nižjo stopnjo DDV obdavčena dobava vode.

 

2.2.1 Dobava vode srbski družbi, ki v Sloveniji nima poslovne enote, niti ni       identificirana za namene DDV. Srbska družba uporabi vodo za počitniški dom v Sloveniji. (1. 1. 2020)

 

Odgovor

Dobava vode predstavlja dobavo blaga po 6. členu ZDDV-1, za katero se uporabi nižja stopnja DDV.

 

2.2.2 Stopnja DDV pri dobavi različnih vrst vode (12. 6. 2026)

 

Odgovor

Z nižjo, 9,5-odstotno stopnjo DDV je obdavčena dobava pitne vode kot tudi storitev odvajanja odpadne vode, ki je obravnavana kot ravnanje z odplakami pod šifro SKD E/37.00. Dobavi tehnološke vodnjaške vode in demineralizirane vode sta obdavčeni po splošni, 22-odstotni stopnji DDV.

 

Podrobneje

V Pravilniku o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – Pravilnik ni podrobneje določeno, za katere dobave vode se lahko uporabi nižja stopnja DDV in je zato treba izhajati iz prvega odstavka 98. člena Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost ter 2. točke Priloge III k direktivi, po kateri se nižje stopnje lahko uporabljajo za oskrbo z vodo. Upoštevaje navedeno ter sodno prakso Sodišča EU v tej zvezi izhaja, da je okvir dobave vode iz zadevne določbe DDV direktive oskrba prebivalstva z vodo in nadalje, da se ta dobava izvaja prek fiksnih omrežij, katerih namen je zagotavljanje storitve prebivalstvu (gl. točko 32 v zadevi C-442/05).

 

Obdavčitev z nižjo stopnjo DDV po ZDDV-1, ki je usklajen tudi z Direktivo Sveta (EU) 2022/542 o spremembi direktiv 2006/112/ES in (EU) 2020/285 glede stopenj davka na dodano vrednost, predstavlja izjemo od splošne stopnje DDV, po kateri se sicer obdavčijo blago in storitve, zato se  določbe, s katerimi je predpisana nižja stopnja DDV, uporabljajo in razlagajo ozko. Nižja stopnja DDV se uporablja predvsem za blago in storitve, ki so namenjene zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb končnih potrošnikov, ki nimajo pravice do odbitka DDV.

 

Vse navedeno pomeni, da je dobava pitne vode obdavčena z nižjo stopnjo DDV, medtem ko sta

dobava tehnološke vodnjaške vode in dobava demineralizirane vode obdavčeni po splošni stopnji

DDV.

 

Glede obračuna odpadne vode pojasnjujemo, da se tudi za storitve javne higiene (glej poglavje 2.15 tega podrobnejšega opisa), skladno s 16. točko Priloge I k ZDDV-1, uporablja nižja stopnja DDV. Katere storitve sodijo med storitve javne higiene, podrobneje predpisuje Pravilnik v 59. členu, ki med drugim predpisuje nižjo stopnjo DDV za ravnanje z odplakami pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: E/37.00.

 

Iz navedenega izhaja, da je storitev odvajanja odpadne vode, ki spada med storitve ravnanja z

odplakami pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: E/37.00, obdavčena z nižjo stopnjo DDV (podrobneje glej odgovor 2.15.11 tega podrobnejšega opisa).

 

 

 

2.3 ZDRAVILA, izdelki za nadzorovanje rojstev in izdelki za higiensko zaščito TER MEDICINSKA OPREMA IN PRIPOMOČKI – 3. IN 4. TOČKA PRILOGE I K ZDDV-1

 

3. točka Priloge I k ZDDV-1

 

V skladu s 3. točko Priloge I k ZDDV-1 so z nižjo stopnjo DDV obdavčena zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje in preprečevanje bolezni v humani in veterinarski medicini, vključno z izdelki za nadzorovanje rojstev in izdelki za higiensko zaščito.

 

Med zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje in preprečevanje bolezni v humani in veterinarski medicini iz 3. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo:

 

-   zdravila pod tarifnima oznakama 3003 in 3004 za uporabo v zdravljenju ali preprečevanju    internih in eksternih bolezni ljudi in živali;

 

Med te izdelke se ne uvrščajo: medicinski preparati, našteti v uradni zdravilniški knjigi (farmakopeji), ki ne vsebujejo zadosti aktivnih sestavin, da bi jih lahko šteli kot primerne za terapevtsko ali profilaktično rabo (na primer: preparati zoper aknavost, ki so namenjeni predvsem čiščenju kože); koloidno žveplo pod tarifno oznako 2802 00 00, razen, če je pripravljeno v odmerkih ali pakiranjih za prodajo na drobno za terapevtske ali profilaktične namene; koloidi plemenitih kovin, tudi če so pripravljeni za medicinsko rabo (tarifna oznaka: 2843); vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj in preparati pod tarifnimi oznakami od 3303 00 do 3307, tudi če imajo terapevtske ali profilaktične lastnosti; medicinska mila (tarifna oznaka: 3401); insekticidi, dezinfekcijska sredstva in druga sredstva pod tarifno oznako 3808.

 

-   antiserumi in druge frakcije krvi ter modificirani imunološki proizvodi, ki se uporabljajo za        zdravljenje; cepiva; toksini; kulture mikroogranizmov (razen kvasovk); človeški, živalski in rastlinski virusi in antivirusi ter bakteriofagi pod tarifno oznako 3002;

 

Med te izdelke se ne uvrščajo: človeška kri in živalska kri, pripravljena za terapevtsko, profilaktično ali diagnostično uporabo, ki je oproščena plačila DDV v skladu s 3. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1.

 

-    diagnostični reagenti iz tarifne oznake 3822 11 00 (malarija), 3822 12 00 (zika in druge bolezni, ki jih prenašajo komarji rodu Aedes), 3822 19 00 (SARS-CoV in drugi) in 3822 13 00 (reagenti za določanje krvnih skupin).

 

Med izdelke za nadzorovanje rojstev iz 3. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo:

-   kemična sredstva za kontracepcijo na osnovi hormonov ali spermicidov (tarifna oznaka: 3006

    60 00);

-   preservativi pod tarifnima oznakama 3926 90 97 in 4014 10 00;

-   kontracepcijske spirale (tarifna oznaka: 9018 90 84).

 

Med izdelke za higiensko zaščito iz 3. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo:

-   vata, gaza, obveze in podobni proizvodi (npr. obliži, obkladki) pod tarifno oznako 3005;

 

Med te izdelke se ne uvrščajo: povoji, obliži itd., ki vsebujejo cinkov oksid, in povoji za zlome, ki so prevlečeni z mavcem in niso pripravljeni v pakiranjih za prodajo na drobno za medicinske, kirurške, zobarske ali veterinarske namene; sadra, specialno žgana in fino zmleta za zobarske potrebe, in preparati na osnovi sadre za uporabo v zobarstvu (tarifne oznake: 2520 ali 3407 00 00); izdelki pod tarifno oznako 3006 in sanitarne brisače in sanitarni tamponi (tarifne oznake: 4818, 5601, 6307 ali 9619 00).

 

• izdelki pod tarifno oznako 3006 10 (sterilni kirurški katgut, sterilni materiali in sterilni adhezivi v kirurgiji za zapiranje ran; sterilna laminarija in sterilni tamponi; sterilna absorpcijska sredstva za zaustavljanje krvavitev v kirurgiji in zobarstvu);    
• izdelki pod tarifno oznako 3006 40 00 (zobarski cementi in druga zobarska polnila; cementi zarekonstrukcijo kosti);
  • plenice za enkratno uporabo in pralne plenice za večkratno uporabo pod tarifno oznako 9619

00;

• menstrualne skodelice pod tarifnima oznakama 3924 90 00 in 4014 90 00 ter higienski vložki, tamponi in podobni menstrualni izdelki pod tarifnimi oznakami 9619 00 30, 9619 00 40, 9619 00 71, 9619 00 75 in 9619 00 79.

 

 

4. točka Priloge I k ZDDV-1

 

V skladu s 4. točko Priloge I k ZDDV-1 se nižja stopnja DDV uporabi za medicinsko opremo, naprave, pripomočke, material, izdelke in zaščitno opremo, vključno z maskami za varovanje zdravja, ki so običajno namenjeni uporabi v zdravstvu ali invalidnim osebam, izdelke, nujno potrebne za lajšanje in premagovanje invalidnosti, vključno z njihovo prilagoditvijo, vzdrževanjem, najemom ali zakupom.

 

Med izdelke iz 4. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo:

 

1. invalidski vozički (tarifna oznaka: 8713) ter deli in pribor za invalidske vozičke (tarifna oznaka: 8714 20 00);

 

Med blago iz 1. točke se ne uvrščajo vozila, ki so preprosto preurejena tako, da jih invalid lahko vozi (kot npr.: avtomobili z ročno krmiljeno sklopko, s pospeševalnikom itd., ki se uvrščajo pod tarifno oznako 8703, ali bicikli, opremljeni s posebnim dodatkom, s pomočjo katerega jih invalid lahko poganja z eno nogo, ki se uvrščajo pod tarifno oznako 8712 00), in nosilni vozički za premeščanje bolnikov v bolnicah, na klinikah itd., ki se uvrščajo pod tarifno oznako 9402.

 

2. ortopedski pripomočki, tudi bergle, kirurški in kilni pasovi; opornice in druge priprave za  prelome; umetni deli telesa; aparati za izboljšanje sluha in druge priprave, ki se nosijo na telesu ali vdelajo v telo, da bi odpravile hibo ali invalidnost (tarifna oznaka: 9021);

 

Med ortopedske pripomočke se, ne glede na to, da so pod tarifno oznako 9021, ne uvrščajo ortopedski pripomočki za živali.

 

3. prsna proteza pod tarifno oznako 3926 90 97;

 

4. otroški tricikel za otroke z motorično prizadetostjo (tarifna oznaka: 8712 00 70), lesen stolček za otroke z motorično prizadetostjo (tarifna oznaka: 9401), terapevtski valji, terapevtske žoge, terapevtske gibalne deske in terapevtske blazine za otroke z motorično prizadetostjo (tarifne oznake: 3926 90 97 in 9506), sobno dvigalo in dvigalo za kopalnico (tarifna oznaka: 8428 90 90);

 

5. ortopedski čevlji, izdelani po meri (tarifna oznaka: 9021 90 90), in začasni čevlji, namenjeni za uporabo po težkih operacijah na stopalih (64. poglavje kombinirane nomenklature);